TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba:

- v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni poleg v I. točki izreka sodbe že dosojene odškodnine plačati še odškodnino v znesku 3.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2020 dalje do plačila,

- v izpodbijani III. točki izreka pa spremeni tako, da stroške postopka tožeča stranka krije v deležu 73 %, tožena stranka pa v deležu 27 %.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 226,39 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila

Sodišče mora, ko odloča o višini odškodnine, upoštevati objektivni in subjektivni pristop. Navedeno pomeni, da prisodi odškodnino v višini, ki je bila v sodnih postopkih odmerjena v podobnih primerih (načelo objektivizacije), pri tem pa upošteva konkreten primer in konkretnega oškodovanca (načelo individualizacije). Da sodišče odškodnino na takšen način lahko odmeri, mora konkretni primer primerjati z lažjimi, podobnimi in hujšimi primeri. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi zapisalo le, da je odmerjena odškodnina primerna ob objektivni umestitvi individualnega primera med podobne primere v sodni praksi. Zgolj taka obrazložitev brez navedbe konkretnih odločitev in v njih priznanih odškodnin ne omogoča preizkusa, ali je prisojena odškodnina ustrezna z vidika že obravnavanih primerov v sodni praksi.