Nalaganje dokumenta...
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP BI 42 – Zgornje Bitnje
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 38-1972/2017, stran 5532 DATUM OBJAVE: 14.7.2017
VELJAVNOST: od 29.7.2017 / UPORABA: od 29.7.2017
RS 38-1972/2017
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 29.7.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1972. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP BI 42 – Zgornje Bitnje
Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8, 76/14 – Odl. US: U-I-43/13-19) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 1/17, 16/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 29. seji dne 21. 6. 2017 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP BI 42 – Zgornje Bitnje
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP BI 42 – Zgornje Bitnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja BI 42 – Zgornje Bitnje (v nadaljevanju: OPPN).
(2)
OPPN je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., družba za sonaravno urejanje prostora, Domžale pod številko projekta 07/2015.
(3)
Za OPPN, skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje št. 35409-155/2015/2 z dne 15. 12. 2015, celovite presoje vplivov na okolje ni potrebno izvesti.
2. člen
(vsebina in namen OPPN)
(1)
OPPN določa:
-
območje obravnave,
-
program dejavnosti,
-
arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
-
vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
-
pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
-
rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
-
rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
-
rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
-
načrt parcelacije,
-
etapnost izvedbe prostorske ureditve,
-
dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
-
usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2)
Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
(1)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2)
Tekstualni del vsebuje odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatke o prostorski ureditvi in priloge po seznamu.
(3)
Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
-
izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
-
območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
-
prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
-
zazidalna situacija,
-
prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
-
prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
-
prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
-
načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(ureditveno območje)
(1)
Obravnavano območje OPPN je izdelano za del območja EUP BI 42, določeno z OPN MOK.
(2)
Ureditveno območje obsega zemljišča s parc. št. 536/1, 536/7, 2723 – del, 534/4 – del, 531/1 – del, 530/1 – del in 2724 – del, vse v katastrski občini Bitnje. Površina območja znaša 1,39 ha.
(3)
Naselje Bitnje predstavlja del predmestnega naselja mesta Kranj, ki predstavlja središče Gorenjske statistične regije. Obravnavano območje se nahaja na zahodnem ravninskem delu Zgornjih Bitenj, ob vzhodnem obrobju Škofjeloškega hribovja in zahodno od potoka Žabnica. Območje na zahodu meji na gozdne površine, na severu in jugu na obstoječo poselitev, na vzhodu pa meji na kmetijska zemljišča. V osrednjem delu obravnavanega območja se nahaja enklava kmetijskega zemljišča (parc. št. 532, k.o. Bitnje).
(4)
Izven ureditvenega območja tega OPPN se s tem odlokom urejajo tudi robna območja zemljišč, ki so potrebna za priključevanje gospodarske javne infrastrukture in priključevanje na obstoječe prometno omrežje.
5. člen
(program dejavnosti)
(1)
Območje OPPN za del območja EUP BI 42 je namenjeno individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše).
(2)
Stanovanjske stavbe so lahko eno- ali dvostanovanjske. Stanovanjske stavbe so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(oblikovanje območja)
(1)
Območje obravnave OPPN je razdeljeno na sedem funkcionalnih celot, in sicer na tri funkcionalne celote načrtovanih novih stanovanjskih stavb (stavbne strukture) FC S1, FC S2 in FC S3 ter na štiri funkcionalne celote prometne infrastrukture FC I1, FC I2, FC I3 in FC I4.
(2)
Funkcionalna celota FC S1 obsega štiri funkcionalne enote. Na treh funkcionalnih enotah (parcelah, namenjenih gradnji) FC S1/1, FC S1/2in FC S1/3 se načrtuje gradnja treh individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb (tipa C in E) s pomožnimi objekti. Funkcionalna enota FC S1/4 je namenjena rekonstrukciji ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
(3)
Funkcionalna celota FC S2 obsega dve funkcionalni enoti. Na funkcionalni enoti Fe S2/1 (parcela, namenjena gradnji) je predvidena gradnja ene individualne prostostoječe stanovanjske stavbe (tipa D). Funkcionalna enota FC S2/2 je namenjena rekonstrukciji ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
(4)
Funkcionalna celota FC S3 obsega dvanajst funkcionalnih enot. Na osmih funkcionalnih enotah (parcelah, namenjeni gradnji) (Fe S3/1, Fe S3/2, Fe S3/3, Fe S3/4, Fe S3/5, Fe S3/6, Fe S3/7, Fe S3/8) se načrtuje gradnja osmih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb (tipa A in B) s pomožnimi objekti. Funkcionalna enota (parcela, namenjena gradnji) Fe S3/8 se lahko poveča za funkcionalno enoto Fe S3/9, funkcionalna enota Fe S3/5 (parcela namenjena gradnji) pa se lahko poveča za funkcionalno enoto Fe S3/10. Funkcionalni enoti FE S3/11 in Fe S3/12 sta namenjeni rekonstrukciji ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
(5)
Funkcionalna celota FC I1 predstavlja del obstoječe javne poti (JP 684 661).
(6)
Funkcionalni celoti FC I3 in FC I4 sta namenjene rekonstrukciji obstoječih javnih poti (JP 684641, 684 671).
(7)
Funkcionalna celota FC I2 je namenjena izgradnji nove dostopne poti.
(8)
Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(9)
Za zagotovitev komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja priključiti na obstoječo komunalno infrastrukturo, ki se nahaja znotraj območja urejanja in izven meje območja urejanja. Poteki teh priključkov so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Poleg navedenih zemljišč v 4. členu je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, ki se izkažejo kot potrebne za priključevanje na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
7. člen
(velikost in oblikovanje stavb)
(1)
Tlorisne dimenzije načrtovanih prostostoječih individualnih stanovanjskih stavb so:
-
stavbe tipa A so dimenzij 8,0 m × 14,0 m z možnostjo pritličnega aneksa (pomožni objekt) dimenzij 7,0 m × 6,0 m (oziroma 4,0 m × 6,0 m);
-
stavbe tipa B so dimenzij 8,0 m × 16,0 m z možnostjo pritličnega aneksa (pomožni objekt) dimenzij 8,0 m × 6,0 m oziroma 8,0 m × 5,0 m;
-
stavbe tipa C so dimenzij 9,0 m × 18,0 m z možnostjo pritličnega aneksa (pomožni objekt) dimenzij 9,0 m × 7,0 m;
-
stavba tipa D je dimenzij 8,0 m × 18,0 m;
-
stavba tipa E je atrijska dimenzij 8,0 m × 20,0 m + 8,0 m × 6,5 m + 5,5 m × 1,5 m.
Izven tlorisnih dimenzij stavb se poleg napuščev lahko načrtuje zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški, balkoni in zimski vrtovi.
(2)
Za stavbe tipa A, B, C in D je etažnost v primeru izvedbe ravne strehe (K) + P + 1, v primeru izvedbe dvokapnice pa (K) + P + M s kolenčnim zidom do 1,50 m. Stavba tipa E je pritlična (K) + P z neizrabljenim podstrešjem. Pri vseh tipih objektov višina slemena ne sme presegati višine 9,50 m nad urejenim terenom.
(3)
Oblikovanje streh:
-
strehe stavb so lahko dvokapne s smerjo slemena v smeri daljše stranice naklona 30° do 40°, razen stavbe na Fe S1/3 ki ima štirikapno streho z naklonom od 20° do 25°. Stanovanjske stavbe, razen stanovanjske stavbe tipa E, imajo lahko tudi ravno streho.
Pomožni objekti imajo praviloma ravne strehe minimalnega naklona tako, da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v naklonu do 8°;
-
za osvetlitev mansarde (oziroma prostorov, ki se nahajajo pod streho) je dovoljena izvedba strešnih oken ali svetlobnikov in frčad enakega tipa (dvokapne frčade ali frčade na plašč), ki ne smejo biti višji od slemena osnovne strehe;
-
strešna kritina mora dajati videz drobne strukture sive barve, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo ali steklu podobni brezbarvni materiali;
-
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho – postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.
(4)
Oblikovanje fasad:
-
fasade stavb morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, izdelane v klasičnem zaglajenem ometu (barve iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov), lesu, lokalnemu kamnu, steklu ali iz fasadnih plošč v imitaciji lesa;
-
razmestitev in oblikovanje fasadnih odprtih ter drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni, fasadne odprtine morajo praviloma biti pokončne in pravokotne;
-
okrogli elipsasti balkoni niso dovoljeni, balkonske ograje morajo biti preproste lesene, kovinske ali steklene;
-
napušči brez masivnih elementov;
-
fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabljati tudi kot elemente oblikovanja fasad (nadstreški, balkonske ograje ipd.).
(5)
Pri oblikovanju stavb je potrebno upoštevati še naslednje:
-
lega osnovnih stavb je določena z eno koordinatno točko in z gradbeno linijo, ki jo je potrebno upoštevati;
-
medposestne ograje in podporni zidovi so ob soglasju lastnikov zemljišč praviloma postavljene na parcelne meje oziroma do meje;
-
stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
-
zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito, priporoča se gradnja nizkoenergetskih lesenih stavb;