Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kobarid

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 50-2119/2014, stran 5614 DATUM OBJAVE: 4.7.2014

VELJAVNOST: od 19.7.2014 / UPORABA: od 19.7.2014

RS 50-2119/2014

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 19.7.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 6.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 19.7.2014
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2119. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kobarid
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10, 84/10, 40/12), 37. in 126. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06, 97/10), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11, 83/12), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – UPB1, 120/08), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11) in 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09, 38/10) je Občinski svet Občine Kobarid na 30. seji dne 26. junija 2014 sprejel
O D L O K
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kobarid

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Odlok ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: varstvo pred nesrečami) v Občini Kobarid (v nadaljnjem besedilu: občina), s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč.
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji sistema organiziranja in delovanja varstva pred nesrečami v Republiki Sloveniji, za območje občine natančneje določa:

-

odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,

-

preprečevanje naravnih nesreč,

-

obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,

-

izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,

-

organiziranje civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,

-

samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju: osebna in vzajemna zaščita),

-

aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,

-

odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,

-

reševanje in pomoč,

-

odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,

-

ocenjevanje škode, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče, ter

-

druge naloge v skladu z zakonodajo.

2. člen

Varstvo pred nesrečami zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.

3. člen

V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV

4. člen

Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju, mu pripadajo pravice in ima dolžnosti, ki izhajajo iz zakona.

5. člen

Pripadnik civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom preko medijev, telefona ali sredstev javnega alarmiranja.
Delodajalec je dolžan delavcu iz prejšnjega odstavka omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja ter ga zaradi tega ne sme materialno oškodovati, premestiti na drugo delovno mesto ali odpustiti.
Določila prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj.
Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.

6. člen

Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.

III. PRISTOJNOSTI OBČINE

7. člen

Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. V občinski pristojnosti je:

-

urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in zakoni,

-

spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,

-

zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom,

-

načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,

-

izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,

-

organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,

-

organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,

-

določanje, organiziranje in opremljanje služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

-

zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,

-

določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč,

-

mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavno zakonodajo.
Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE

8. člen

Občinski svet občine na predlog župana sprejme program in letne načrte varstva pred nesrečami skupaj z občinskim proračunom.

9. člen

Občina sprejme program in načrte varstva pred nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. Program in načrte izdela pristojni občinski organ, ki pri delu upošteva aktualno oceno ogroženosti občine, ki jo po potrebi tudi dopolnjuje.

10. člen

Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah.
Oceno ogroženosti za območje občine izdela pristojni organ občinske uprave. Na podlagi ocene ogroženosti izdela isti organ načrte zaščite, reševanja in pomoči za posamezna področja nevarnosti.

11. člen

Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja.
Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.

12. člen

Župan lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja.
Nosilci načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja predstaviti javnosti.
Načrte zaščite in reševanja sprejme župan.

13. člen

Načrte zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.

V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE

14. člen

Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.

VI. ZAŠČITNI UKREPI

15. člen

Na podlagi ocene ogroženosti se v občini načrtujejo in izvajajo naslednji ukrepi in aktivnosti:

-

zaščita in reševanje ob požaru,

-

zaščita in reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah,

-

zaščita in reševanje ob potresih,

-

zaščita in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi,

-

evakuacija,

-

sprejem in oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,

-

prva medicinska pomoč,

-

zaklanjanje,

-

zaščita kulturne dediščine,

-

prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi,

-

asanacija.

16. člen

Ukrepi, našteti v prejšnjem členu obsegajo:

-

aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,

-

organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,

-

aktivnosti za odpravo posledic.

17. člen

Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.
V primeru naravne ali druge nesreče župan odredi evakuacijo, v nujnih primerih pa tudi poveljnik civilne zaščite občine ali vodja intervencije. Način in postopek evakuacije se določi v odgovarjajočih načrtih.

18. člen

Občina zagotovi zatočišče in nujno oskrbo občanom, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ali sredstev za preživetje ali se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.
Župan lahko v izrednih razmerah odredi, da morajo lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.

19. člen

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju občine, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč s kemikalijami, za zmanjševanje posledic nesreč za ljudi in okolje, ter izdelati oceno ogroženosti z načrti za zaščito in reševanje.
Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte v skladu z uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, morajo pristojnim občinskim organom dati podatke za izdelavo občinskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja organizacije oziroma obrata.

20. člen

Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine. Izvedeni morajo biti ukrepi za zmanjševanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino.

21. člen

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine, glede na geografske, vremenske in druge razmere ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
V obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju prepovedana. V tem času mora občina organizirati požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov.

VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA

22. člen

Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja.