Nalaganje dokumenta...
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj – spremembe št. 3
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 76-3337/2019, stran 9846 DATUM OBJAVE: 13.12.2019
VELJAVNOST: od 28.12.2019 / UPORABA: od 28.12.2019
RS 76-3337/2019
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 28.12.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
3337. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj – spremembe št. 3
Na podlagi 18. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 in 76/14 – odločba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in skladno drugemu odstavku 273. člena ZUreP-2 (Uradni list 61/17) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 11. seji dne 27. 11. 2019 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj – spremembe št. 3
o spremembah in dopolnitvah Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj – spremembe št. 3
1. člen
V Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16 – tehnični popravek., 63/16 – obvezna razlaga, 20/17, 42/17 – popravek, 63/17 – popravek, 1/18 – obvezna razlaga, 23/18 – popravek in 41/18 – popravek) se v petem odstavku 3. člena:
-
Priloga 1 k odloku o IPN nadomestiti z novo Prilogo 1 (sprememba št. 3);
-
na koncu odstavka dodajo 3 nove priloge:
»5a – Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje,
5b – Pregledni grafični prikazi objektov in naprav za oglaševanje – pozdravne table,
6 – Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Planina KR PL 12.«
2. člen
Prvi odstavek 4. člena se v celoti spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.
Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine odprtih balkonov in teras.
2.
Celovita prenova je proces oživitve urbanih ali drugih območij, s katerim se ustvarja kvalitetne pogoje za razvoj naselja ali posamezne EUP.
3.
Delež zelenih površin (ZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji, nestanovanjskih stavb.
4.
Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost povezana s predelavo in prodajo kmetijskih izdelkov, turizmom na kmetiji in izdelavo izdelkov oziroma storitev povezanih s tradicionalnimi znanji na kmetiji. Kmetija mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarov (primerljivih) površin, razen v primeru pridelave medu in čebeljih izdelkov. Dopolnilna dejavnost se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
5.
Dopolnilna oblika dela na domu je dejavnost, ki je namenjena lastnemu poslovanju pod pogojem, da ne zahteva dodatnih zaposlenih ter ne povzroča čezmernih obremenitev s hrupom (kot npr. poslovni prostor, frizerski salon, kozmetični salon, čistilnica, pralnica, popravljalnica čevljev, šivalnica, podaja ročno izdelanih izdelkov, prodaja sadežev in zelišč ter podobne dejavnosti).
6.
Enostavni objekt je objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven, (zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno).
7.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), klet (K) in mansarda (M).
8.
Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora z določenimi enotnimi prostorski izvedbenimi pogoji (PIP) oziroma usmeritvami za izdelavo OPPN, če je ta predviden.
9.
Faktor izrabe (FI) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med bruto tlorisno površino (BTP) objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je BTP objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, razen garažnih kleti in kletne etaže, ki je nižja od 2,10 m.
10.
Faktor odprtih bivalnih površin (OBP) se določi kot razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino predvidene gradbene parcele, namenjene gradnji stanovanjskih stavb. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine na raščenem terenu in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta, prostori za ekološke otoke).
11.
Faktor zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Zazidana površina je tlorisna projekcija zunanje dimenzije največje etaže nad terenom, pri čemer se ne upoštevajo balkoni in napušči (brez podpor), upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe ter površine uvoza in izvoza v klet.
12.
Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju mansardne etaže.
13.
Grajeno javno dobro so zemljišča, objekti in deli objektov, namenjeni takšni splošni rabi, kot jo glede na namen njihove uporabe določa zakon ali predpis, izdan na podlagi zakona. Grajeno javno dobro je državnega in lokalnega pomena.
14.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter objekti ali omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena in se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
15.
Gradbeni inženirski objekt je objekt, ki ni stavba in ni drug gradbeni poseg; in sicer so to objekti prometne infrastrukture (ceste, železniške proge, letališke steze, mostovi, viadukti, predori in podhodi, pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, industrijski gradbeni kompleksi, športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti.
16.
Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur (cesta, ulica, trg, igrišče, tržnica, rekreacijska površina, parkirišče, pokopališče, park, zelenica).
17.
Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
18.
Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
19.
Krajina je območje, kot ga zaznavajo ljudje in ima prepoznavne naravne, kulturne ali poselitvene značilnosti, ki so rezultat delovanja in medsebojnega vplivanja narave in človeka. Krajino se prepozna kot naravno, kulturno in krajino v urbanem prostoru.
20.
Legalizacija stavbe ali dela stavbe je postopek izdaje dovoljenja, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov za nelegalno ali neskladno zgrajen obstoječi objekt ali del objekta.
21.
Meja zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči.
22.
Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
23.
Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Namenjena je bivanju ali opravljanju dejavnosti in ima lahko eno ali več etaž.
24.
Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na stavbno zemljišče ali parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
25.
Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi zakonito zgrajeni objekt in namesto njega zgradi nov objekt enake namembnosti. Tlorisni in višinski gabariti objekta se lahko zmanjšajo, povečanje bruto tlorisnih in višinskih gabaritov je v okviru nadomestne gradnje mogoče le do 20 %. Kadar objekt zgrajen namesto prej odstranjenega objekta ne izpolnjuje navedenih pogojev, pomeni to gradnjo novega objekta.
26.
Neskladen objekt je objekt, ki ima pravnomočno gradbeno dovoljenje, vendar se gradi ali je zgrajen v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, tako, da ga je gradbeno-tehnično mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem in pri tem ne gre za dopustna odstopanja v skladu s 66. členom Gradbenega zakona.
27.
Nezahteven objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven.
28.
Nelegalen objekt je objekt, ki se gradi ali ki je zgrajen brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, če ga gradbeno- tehnično ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem.
29.
Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih površin.
30.
Novogradnja je: gradnja novega objekta ali prizidava (dozidava oziroma nadzidava) obstoječega objekta. Pri čemer gradnja novega objekta pomeni gradnjo objekta, ki je zgrajen popolnoma na novo in prej ni obstajal.
31.
Odstranitev je izvedba del, s katerimi se odstranijo, porušijo ali razgradijo vsi nadzemni in podzemni deli objekta.
32.
Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje in objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1967.
33.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
34.
Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
35.
Parcela, namenjena gradnji je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, ki je trajno namenjeno redni rabi obstoječega ali predvidenega objekta. Parcela, namenjena gradnji se določi v skladu z določili 25. člena tega odloka.
36.
Pogojno zazidljivo območje kmetije je 20 m pas kmetijskega zemljišča, ki ob obstoječi kmetiji meji na stavbno zemljišče, v katerem je dopustno postavljati pomožne kmetijske objekte.
37.
Poseg v prostor pomeni izvedbo del za gradnjo objekta ter druga dela, ki posegajo v fizične strukture na zemeljskem površju in pod njim ter trajno spreminjajo podobo ali rabo prostora.
38.
Podporni (oporni) zid je oporna konstrukcija, ki je namenjena zadrževanju plazov in varovanju vkopanih brežin, da ne pride do zdrsa ali posedanja terena.
39.
Podstrešje je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho, brez kolenčnega zidu, ki je lahko delno namenjeno bivanju.
40.
Praviloma, izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe tega odloka, razen v primeru, ko zaradi javnega interesa, varstvenih režimo, razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal, oblikovnega prilagajanja sosednjim stavbam in možnostim izkoriščanje sončne energije … to ni mogoče. Odstopanja mora projektant obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
41.
Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.
42.
Prizidava (dozidava oziroma nadzidava) je gradnja pri kateri se gabariti obstoječega objekta povečajo v horizontalni smeri (dozidava) ali vertikalni smeri (nadzidava) do največ 50 % obstoječe BTP objekta.
43.
Prostorska ureditev je sklop usklajeno načrtovanih posegov v prostor, dejavnosti in omrežij s pripadajočim površinami na določenem območju.
44.
Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov železniške proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, pri daljnovodu napetosti 400 kV pa na 14 m.
45.
Priobalno zemljišče je s predpisom določen pas, ki meji na vodno zemljišče celinskih voda.
46.
Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,20 m nad njo in je pri stanovanjskih stavbah pretežno namenjena bivalnim prostorom z glavnim dostopom. Kot nivo glavnega dostopa se praviloma upošteva nivo dostopa iz smeri glavne prometnice na območju EUP. V kolikor te ni mogoče določiti pa se kot nivo glavnega dostopa upošteva najnižja točka na stiku stavbe s terenom.
47.
Prostori, namenjeni bivanju, so: dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni kabinet.
48.
Regulacijske črte so: regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija;
-
regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti;
-
gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
-
gradbena linijaje črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti;
49.
Rekonstrukcija je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta. Gabariti objekta se lahko zmanjšajo, povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le za 10 % zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.
50.
Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost. V grafičnem delu je razpršena gradnja prikazana kot stavbišče, izven območja stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).
51.
Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.
52.
Sodobni hlev je sodobna stavba, ki ima, zaradi tehnoloških zahtev, večjo stavbno maso od klasičnih hlevov. Posledično ima, da stavba ne izstopa iz silhuete naselja, manjši naklon strešin (od 15° do 22°). Takšne stavbe ne sodijo v zavarovana vaška jedra.
53.
Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi. Objekti spremljajoče dejavnosti morajo funkcionalno dopolnjevati objekte iz osnovne namenske rabe in se jih lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nimajo negativnih vplivov.
54.
Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
55.
Sprememba namembnosti je sprememba namena objekta ali njegovega dela, ki se izvede samostojno ali hkrati z vzdrževanjem, rekonstrukcijo ali prizidavo. Za spremembo namembnosti se ne šteje, če se namembnost spreminja v okviru podrazreda v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije objektov.
56.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP namenjenih prebivanju.
57.
Stavba je pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.
58.
Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov.
59.
Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.
60.
Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
61.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
62.
Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe ali do najvišjega prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
63.
Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
64.
Vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji.
65.
Začasni objekt je objekt namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi, ki se postavi samo za namen in čas prireditve ali med sezono (kot npr. montažni šotori, cirkus, napihljive konstrukcije nad zunanjimi igrišči in podobno).
66.
Zahtevni objekt je objekt velikih dimenzij ali konstrukcijsko zahteven ali objekt, ki je namenjen zadrževanju večjega števila oseb v njem, in prostorsko zaznaven.
67.
Zakonito zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj ali je bil zgrajen pred letom 1967.
68.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
69.
Zeleni sistem (zelene površine naselja) je načrtovan sistem varstva in razvoja zelenih površin v poselitvenih območjih ter drugih zelenih in ustvarjenih struktur v prostoru, ki se nanje navezujejo. Namenjen je zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja ljudi ter uresničevanju socialnih, okoljskih, ekoloških, podnebnih, gospodarskih, kulturnih, strukturnih in oblikovnih funkcij. Zeleni sistem med drugim zajema: parke, otroška in druga odprta športna igrišča, površine za urbano vrtnarjenje, zelene površine, drevorede, drevesa in druge naravne sestavine ob objektih družbene in gospodarske javne infrastrukture ter ob stavbah, obvodni prostor, mestne in primestne gozdove.
70.
Zimski vrt je enoetažen, pritličen, zastekljen prostor. Če je zimski vrt funkcionalno povezan z osnovnim objektom, ne gre za samostojni objekt, ampak skupaj z osnovnim objektom tvori celoto. Le-ta praviloma izstopa iz osnovnega tlorisa stavbe z namenom zbiranja sončnega obsevanja v zimskem času, za gojenje rastlin in preživljanje prostega časa. Če zimski vrt funkcionalno in konstrukcijsko ni povezan z osnovnim objektom, gre za samostojni pomožni objekt v smislu paviljona ali rastlinjaka.«
3. člen
V 5. členu se v tretjem odstavku:
-
v prvi alineji črtajo naselja: Britof (BR), Kokrica (KO), Mlaka pri Kranju (ML), Orehovlje (OR), Predoslje (PR) ter Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje (BI);
-
za prvo alinejo doda besedilo nove druge alineje, ki se glasi:
»• EUP v primestnih naseljih: Britof (BR), Kokrica (KO), Mlaka pri Kranju (ML), Orehovlje (OR), Predoslje (PR), Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje (BI);«
dosedanji druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja.
4. člen
V 8. členu se v prvi alineji podtočke 2.1.1.1:
-
v prvi podalineji:
-
za besedilom »razen poljskih poti« doda besedilo »in nujnih dostopov do območij obstoječe razpršene poselitve in razpršene gradnje«,
-
za besedilom »javnih kolesarnic z nadstreškom« črta črka »s« in doda besedilo »z bruto«;
-
na koncu devete podalineje pred vejico doda besedilo »in podporni (oporni) zidovi«.
5. člen
V 9. členu se:
-
v podtočki 2.1.1.2:
– v šestem odstavku druga podalineja prve alineje spremeni tako, da se glasi: »stavbe spremljajočih dejavnosti: stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače ter penzioni, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, banke, pošte, trgovske stavbe (do 300 m2), garažne stavbe, stavbe za opravljanje verskih obredov, zaklonišča ter stavbe za storitvene dejavnosti, in delavnice. Vse naštete dejavnosti so dopustne pod pogojem, da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje. Storitvene dejavnosti in delavnice so dopustne samo pod pogojem, da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih,«
-
v sedmem odstavku prve alineje za besedo »(kmetije)« doda besedilo »ter da se kmetijska stavba gradi predčasno ali sočasno s stanovanjsko stavbo«;
-
v dvanajstem odstavku, na koncu zadnje podalineje druge alineje, pika nadomesti z vejico in doda nova dvanajsta podalineja, ki se glasi:
»• objekti za oglaševanje.«;
-
v trinajstem odstavku druge podalineje prve alineje beseda »bifeji« nadomesti z besedo »točilnice«;
-
v petnajstem odstavku druge podalineje prve alineje besedilo »okrepčevalnice in bifeji« nadomesti z besedilom »gostilne, restavracije in točilnice«;
-
v šestnajstem odstavku druge podalineje prve alineje besedilo »okrepčevalnice in bifeji« nadomesti z besedilom »gostilne, restavracije in točilnice«;
-
v osemnajstem odstavku druge podalineje prve alineje se za besedilom »storitve namenjene turizmu« doda besedilo »(tudi wellnes)« ter doda nova tretja podalineja, ki se glasi:
»• kampi in glamping,«
-
v devetnajstem odstavku:
-
v drugi podalineji prve alineje besedilo spremeni tako, da se glasi:
»• stavbe spremljajočih dejavnosti: objekti za storitve ter specializirane trgovine za šport in rekreacijo (tudi wellnes), gostilne, restavracije in točilnice, garažne stavbe, javne sanitarije in parkirišča,«,
-
v štirinajsti podalineji druge alineje se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»• začasni objekti namenjeni prireditvam ali sezonski ponudbi,«;
-
v enaindvajsetem odstavku besedilo prve in druge podalineje prve alineje spremeni tako, da se glasi:
»• športna igrišča, kampi in glamping (na območjih dediščine samo pod pogojem, da je gradnja skladna z varstvenim režimom) in drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas,
• stavbe spremljajočih dejavnosti: tribune za gledalce, gostilne, restavracije in točilnice, pisarne, garderobe, sanitarije, parkirišča in podobno,«;
– v dvaindvajsetem odstavku druge alineje črta besedilo četrte podalineje, dosedanji peti in šesti podalineji postaneta četrta in peta podalineja, na koncu pa doda nova šesta podalineja, ki se glasi:
»• začasni objekti namenjeni prireditvam ali sezonski ponudbi.«;
– v triindvajsetem odstavku črta besedilo druge podalineje druge alineje, dosedanji tretji in četrti podalineji postaneta druga in tretja podalineja;
-
v petindvajsetem odstavku:
-
v prvi alineji za besedo »podhodi,« doda beseda »parkirišča« in za besedo »ter« doda beseda »drugi«;
-
za šesto podalinejo druge alineje doda nova sedma podalineja, ki se glasi:
»• samostojna parkirišča,«,
dosedanja sedma podalineja pa postane osma podalineja,
-
v osmi podalineji druge alineje črta besedilo »obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje«;
-
v šestindvajsetem odstavku v šesti podalineji druge alineje črta besedilo »obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje«;
-
v podtočki 2.1.1.3:
-
v četrtem odstavku, na koncu prve alineje beseda »okrepčevalnice« nadomesti z besedo »gostilnami«;