TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper sklep z dne 10. 3. 2020 se zavrne in se sklep v izpodbijanih I., II., III., IV., V. in VII. točki izreka potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 25. 10. 2019 se zavrže.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Vročitev s fikcijo je pravno veljavna oblika vročitve, ki temelji na zakonu ter nastopi že z iztekom petnajstdnevnega roka, odkar je bilo naslovniku puščeno obvestilo, in ne šele takrat, ko se je naslovnik s pisanjem tudi dejansko seznanil. Ker je bila v konkretnem primeru vročitev s fikcijo opravljena skladno z zakonskimi določbami in ob upoštevanju vseh procesnih kavtel ter na naslovu, ki ga dolžnik ves čas postopka navaja kot svoj naslov prebivališča (in tega ne v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne v pritožbi niti ne prereka), ni podlage za zahtevo, da bi bilo treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno šele takrat, ko se je z njim dejansko seznanil. Takšno stališče nima podlage v pravni ureditvi in sodni praksi in bi v celoti negiralo smisel fikcije vročitve, ki je vezana le na potek roka od puščenega obvestila. Dejstvo, da je obvestilo in pisanje iz nabiralnika vzela dolžnikova mati, na pravilnost vročitve ne vpliva (tu je pripomniti, da bi bila dolžnikovi materi kot odraslemu članu njegovega gospodinjstva veljavno opravljena tudi morebitna osebna vročitev tega pisanja).

Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni ravnal s pričakovano povprečno skrbnostjo, ko je dopustil, da pošto zanj prevzema mama, katere kljub seznanjenosti s postopkom in kljub naravi svoje zaposlitve ni redno spraševal o prispeli pošti. Razlog za zamudo roka za pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora tako ni ravnanje dolžnikove mame, ki mu pravilno vročenega pisanja ni pravočasno izročila, temveč nezadostna skrbnost dolžnika pri ravnanju s pošto, česar pa ni mogoče subsumirati pod zgoraj obrazloženi standard upravičenega razloga za zamudo.