Nalaganje dokumenta...
Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 76-3673/2003, stran 11461 DATUM OBJAVE: 4.8.2003
VELJAVNOST: od 19.8.2003 / UPORABA: od 19.8.2003
RS 76-3673/2003
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 19.8.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
3673. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj
Na podlagi 171. člena v povezavi s 1. točko 190. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet mestne občine Kranj na podlagi 18. in 96. člena statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) na 7. seji, dne 26. 6. 2003 sprejel
O D L O K
o prostorskih sestavinah dolgoročnega
in družbenega plana za območje
Mestne občine Kranj
o prostorskih sestavinah dolgoročnega
in družbenega plana za območje
Mestne občine Kranj
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986–2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/88 in 23/88, Uradni list RS, št. 20/91, 55/92, 27/96 in 3/01)
in
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, Uradni list RS, št. 41/92, 50/92 – popravek 55/92, 43/93, 70/94, 27/96 in 3/01) za območje Mestne občine Kranj.
Osnutek sprememb in dopolnitev je izdelala RRD, Regijsko razvojna družba d.o.o. Domžale v marcu 2002, usklajen predlog pa v maju 2003.
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986–2000 in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986–1990 se preimenujejo v Prostorske sestavine dolgoročnega plana Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in Prostorske sestavine družbenega plana Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan).
2. člen
Dolgoročni plan sestavljata tekstualni in grafični del, ki vsebuje tematske publikacijske karte, kartografski del, Urbanistično zasnovo mesta Kranja, Urbanistično zasnovo Golnika, Ureditvena območja drugih naselij in Kartografsko dokumentacijo k planu, vse v predpisanih merilih in obsegu.
Družbeni plan sestavljata tekstualni in grafični del s posebnim poudarkom na programskih zasnovah širitve večjih območij naselij v občini in obravnavi kompleksnih posegov, predvsem v okviru Urbanistične zasnove mesta Kranja ter Urbanistične zasnove Golnika.
II. DOLGOROČNI PLAN
1. Izhodišče
3. člen
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj je temeljni prostorski razvojni dokument občine, s katerim se določajo osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
2. Območje prostorskega urejanja
4. člen
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj določa usmeritve za celotno območje mestne občine. Vključuje ureditvena območja naselij: Babni Vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Hrastje, Ilovka, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice, Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica, Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sveti Jošt nad Kranjem, Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Žablje in Žabnica oziroma površine katastrskih občin Bitnje, Babni Vrt, Breg ob Savi, Britof, Čirče, Drulovka, Golnik, Goriče, Hrastje, Huje, Jama, Klanec, Kokrica, Kranj, Mavčiče, Nemilje, Okroglo, Planica, Podreča, Praše, Predoslje, Primskovo, Pševo, Rupa, Sp. Besnica, Srednja vas, Stražišče, Struževo, Suha, Tenetiše, Vojvodin Boršt, Žabnica in Zg. Besnica. Površina obravnavanega območja znaša 150 km2, 89 ha, 92 a.
3. Skupni interesi in cilji razvoja
5. člen
Mestna občina Kranj spada v Gorenjsko regijo, v kateri ima vodilno vlogo. S skoraj 52.000 prebivalci predstavlja dobro četrtino (26,38%) celotne populacije regije, na svojem območju pa ima tretjino vseh gospodarskih družb regije. Dohodek na zaposlenega je nad povprečjem regije, ima pa tako kot celotna regija sorazmerno ugodno starostno strukturo s skoraj tretjino prebivalstva mlajšega od 25 let. Potencial, ki ga ima, daje Mestni občini Kranj ugodne možnosti za razvoj.
6. člen
Skupni interesi in cilji izhajajo iz usklajenega razvoja regije upoštevajoč primerjalne prednosti Mestne občine Kranj.
Strateški cilji razvoja so usmerjeni v krepitev vloge v regiji, ki naj postane dinamično evropska regija s tem, da bo:
(1)
privlačna za bivanje, ker bo skrbela za vzdržen razvoj, varovanje okolja in kakovost življenja,
(2)
omogočala delo, tako da bo spodbujala izobraževanje vseh generacij in konkurenčnost gospodarstva,
(3)
privlačna za obiskovanje, ker bo prepoznavna s svojo tradicijo in ohranjeno predalpsko krajino.
Skladno strateškim ciljem bo Mestna občina Kranj uveljavljala naslednje razvojne interese:
(1)
povečevanje enotnosti regije navznoter in vplivnosti Gorenjske navzven;
(2)
dvig kakovosti okolja in fizičnih pogojev bivanja v njem;
(3)
povečevanje dostopnosti, kakovosti javnih storitev ter turističnih in rekreacijskih krajev;
(4)
zagotavljanje sprejemljivega razvoja; zagotoviti rabo prostora, ki bo ob varovanju predalpske krajine in ob upoštevanju prostorskih možnosti zagotavljala racionalnejšo poselitev ter glede na infrastrukturno in prometno mrežo omogočala dinamičen razvoj gospodarstva in urbanih središč;
(5)
spodbujanje živahnejšega porajanja podjetij in povečevanje deleža tistih, ki preživijo;
(6)
izboljšanje poslovnega položaja podjetij;
(7)
Gorenjska, prepoznavna in uspešna turistična regija;
(8)
povečanje zaposlenosti prebivalstva;
(9)
izboljšanje sistema socialnega varstva;
(10)
poseljeno in aktivno podeželje;
(11)
ohranjanje kulturne krajine in naravnih vrednot;
(12)
doseganje višje kakovosti življenja v starem mestnem jedru Kranja in na podeželju.
4. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
7. člen
4.1. Usmeritve funkcij naselij
4.
1.1. Do nedavnega sorazmerno velika občina je s cepitvijo na več samostojnih prostorskih celot, kot posledico spremenjene lokalne samouprave, izgubila precejšnji del ozemlja, s tem pa tudi naravnih danosti in gospodarskih subjektov, ki so tvorili kompleksen potencial razvoja. Kljub temu je ohranila ključne funkcije v širšem prostoru ter svoje pomembnejše dejavnosti skoncentrirala v dvoje pomembnejših središč, Kranj in Golnik.
Kranj predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije, zato se zanj določa izdelava urbanistične zasnove. Golnik predstavlja lokalno središče s poudarjeno turistično – zdraviliško funkcijo, zato se tudi zanj določa izdelava urbanistične zasnove.
4.
1.2. Mesto Kranj v smislu regionalnega središča tvori s primestnimi naselji dolgoročno strnjeno mestno aglomeracijo, katere razvoj temelji na:
(1)
poudarjanju upravne funkcije mesta v regionalnem pomenu;
(2)
ohranjanju tradicije mesta kot proizvodnega središča s poudarkom na transformaciji izključno industrijskih območij v predele prepleta proizvodnje, obrti in trgovskih dejavnosti;
(3)
krepitvi Kranja kot izobraževalnega središča s poudarkom na funkciji univerzitetnega mesta;
(4)
zadržanju funkcije kulturne prestolnice Gorenjske s poudarjanjem tradicije gledališča, izgradnjo kulturne dvorane ter oživitvijo starega mestnega jedra;
(5)
uveljavitvi širšega območja mesta kot turistično – rekreativnega področja z izrabo vseh naravnih danosti in ustvarjenih razmer;
(6)
uravnoteženem razvoju vseh svojih aglomeracijskih subcentrov v smislu usklajenega razvoja poselitve in
(7)
krepitvi vloge trgovskega središča regije, kar mu omogoča ugodna lega ob tranzitnih prometnicah in težiščna pozicija v prostoru.
4.
1.3. Naselje Golnik predstavlja lokalno središče severnega dela občine. Kot tako zagotavlja funkcije:
(1)
zdraviliškega centra širšega regijskega značaja z možnostjo ekspanzije dejavnosti na prostih površinah;
(2)
oskrbe naselja in zaledja;
(3)
možnosti razvoja zdraviliškega turizma kot spremljajoče dejavnosti bolnice Golnik in
(4)
možnosti osnovnega izobraževanja skupaj s sosednjim naseljem Goriče.
Vloga naselja se bo v nadaljnjem prostorskem razvoju še krepila.
4.
1.4. Naselje Mavčiče ima funkcijo oskrbnega središča na JV delu občine. Obstoječa oskrba v naselju se bo v bodoče krepila z razširitvijo stavbnih zemljišč in z izboljšanjem ter dopolnitvijo ponudbe. V naselju se sicer ohranja pretežna dejavnost kmetijstva in bivalnih funkcij.
4.
1.5. Druga naselja v občini imajo značaj vaških naselij, kjer se prepletjo kmetijstvo, bivanje in druge oblike zaposlitve. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij. V teh naseljih naj se zagotavlja lokalna oskrba in infrastrukturna opremljenost.
4.
1.6. Naselja v severnem in zahodnem delu občine, ki so oddaljena od prometnih tokov in imajo ambicijo razvoja poselitve, so načeloma razložena podeželska naselja, pri katerih naj se ta značilnost ohranja, nadaljnji razvoj naj se izvaja z dopolnjevanjem in zaokroževanjem obstoječih gruč poselitve.
8. člen
4.2. Usmeritve za razvoj poselitve
Mestna občina Kranj bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru:
(1)
težila k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij);
(2)
zaokroževala površine znotraj urbanističnih zasnov, tako da bo načrtovala individualno gradnjo v strnjenih kompleksih z enakomerno porazdelitvijo v okviru večine primestnih, razvojno perspektivnih naseljih, blokovno gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že komunalno opremljene oziroma načrtovane z ustrezno opremo;
(3)
poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in zgoščevanje objektov v okviru obstoječih poselitvenih površin, še posebej v starem mestnem jedru Kranja;
(4)
širitev drugih naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu;
(5)
preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo;
(6)
dopuščala gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
(7)
preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah;
(8)
s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor;
(9)
varovala obvodni prostor vodotokov reke Save in Kokre;
-
varovala krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi (Bobovek, Brdo);
(10)
ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo;
(11)
s prostorskimi izvedbenimi akti določila dovolj široka merila in pogoje glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s čimer bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja;
(12)
dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor;
(13)
dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti;
(14)
planirala širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječo oskrbo;
(15)
oblikovala pogoje za realizacijo načrtovane ključne prometne infrastrukture (severna, zahodna obvoznica, priključek na AC,…);
(16)
zagotovila lokacije za ureditev javnih večnivojskih parkirišč (garažne hiše) ob in v središču mesta Kranj.
Za realizacijo razvoja poselitve je celotno območje občine razdeljeno na sklope urejanja. Mestno občino Kranj sestavlja pet morfoloških celot, ki so opredeljene glede na morfološke značilnosti:
I. mesto Kranj;
II. lokalno središče Golnik;
III. Dobrave, ki se raztezajo ne severnem delu občine;
IV. Sorško polje, ki zaokrožuje južni del občine in
V. Škofjeloško hribovje, ki se razteza na zahodnem delu občine.
Posamezne morfološke celote združujejo več makrocelot oziroma območij naselij.
I. Morfološka celota urbanistične zasnove mesta Kranja je sestavljena iz 21 makro celot: Ilovka, Mlaka, Kokrica, kanjon Kokre, Predoslje, Britof, jedro, Primskovo, Planina, Čirče, Drulovka, Šutna, Orehovlje, Bobovek, Sava, Labore, Bitnje, Žabnica, Stražišče, Struževo, Šmarjetna gora, Zlato polje, Rupa, Kranj sever in avtocesta.
II. Urbanistična zasnova Golnika predstavlja samostojno makroceloto.
III. Morfološka celota Dobrave vključuje območja naselij Povlje, Babni Vrt, Letenice, Žablje, Srednja vas-Goriče, Zalog, Suha, Čadovlje, Trstenik, Tatinec, Goriče, Pangršica, Srakovlje in Tenetiše.
IV. Morfološka celota Sorško polje vključuje območja naselij Meja, Jama, Podreča, Mavčiče, Praše, Breg ob Savi in Hrastje.
V. Morfološka celota Škofjeloško hribovje vključuje območja naselij Njivica, Čepulje, Planica, Jamnik, Lavtarski Vrh, Javornik, Podblica, Zabukovje, Nemilje, Pševo, Zgornja Besnica, Spodnja Besnica; Rakovica in Sveti Jošt.
9. člen
4.3. Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
4.
3.1. Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Kvalitetne rešitve iz veljavnih urbanističnih dokumentov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev starih dejavnosti. Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagoditi nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. Pogosto je od stopnje uresničenosti posamezne ideje odvisno, ali posamezno urbanistično ureditev sprejemamo kot kvaliteto ali kot tujek v prostoru, torej, ali je utemeljenost dejavnosti na posamezni lokaciji ustrezna podlaga za nadgradnjo oziroma nadomestitev.
Pri razporejanju dejavnosti izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij drugih naselij so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti, pri obeh pomembnejših naseljih (Kranj, Golnik) pa so dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom podrobnejših coniranj podobmočij.
4.
3.2. Usmeritve namenske rabe in dejavnosti so:
(1)
Površine, ki so namenjene poselitvi, so razvrščene na:
1. območja za stanovanja (S);
2. območja za družbene dejavnosti (D);
3. območja za centralne dejavnosti (C);
4. območja za stanovanja in kmetijstvo (SK);
5. območja za proizvodnjo (IP);
6. območja za obrt in malo gospodarstvo (MG);
7. območja za večje infrastrukturne objekte:
a) železniške infrastrukture (Ž.I.),
b) cestne infrastrukture (P.I.),
c) avtocestne poteke (AC);
8. območja za mestoslužne dejavnosti (M);
9. območja za pokopališča (P);
10. območja za šport (Š);
11. območja za rekreacijo na prostem (R);
12. območja za turizem (T);
13. območja za energetiko (E);
14. območja specifičnih dejavnosti:
a) avtobusna postaja (AP);
15. območja kmetijske proizvodnje (KP);
16. območja sekundarnih bivališč (W)(2)
Površine, ki niso namenjene poselitvi, so razvrščene na:
1. površine za kmetijstvo (K1, K2);
2. površine za gozdarstvo (G, Gv, Gn);
3. vodne površine vodotokov in jezer (V);
4. nerodovitne površine, skalovja in melišča (N);
5. površine vodnih zadrževalnikov (Vz);
6. površine za eksploatacijo (Ru);Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab.
4.
3.3. Usmeritve za podrobnejše razporejanje dejavnosti se določajo za večino zgoraj navedenih dejavnosti.
(1)
V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, gostinstvo, storitvene in poslovne dejavnosti, ki ne motijo oziroma prekomerno ne vplivajo na okolico, ter kvartarne dejavnosti, pri čemer se ohranja prevladujoča stanovanjska dejavnost;
(2)
V območja družbenih dejavnosti (D) se bodo usmerjale dejavnosti otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, znanosti in raziskovanja, javne uprave, verskih skupnosti in muzejske dejavnosti;
(3)
V območju centralnih dejavnosti (C) se bodo usmerjale trgovske dejavnosti, dejavnosti oskrbe in storitev, gostinstva, turizma ter poslovne dejavnosti;
(4)
V območja za proizvodnjo (IP) se bodo usmerjale proizvodne dejavnosti, obrt, poslovne dejavnosti, trgovina za namensko in občasno oskrbo ter storitvene dejavnosti;
(5)
V območja prepleta centralnih in proizvodnih dejavnosti (C, IP) se bodo usmerjale oskrbne in storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovni prostori drugih dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti oziroma bo centralna dejavnost dopolnilna dejavnost že sedaj uveljavljeni proizvodnji;
(6)
V območja za obrt in malo gospodarstvo (MG) se bodo usmerjale manjše proizvodne dejavnosti, obratovalnice storitvenih dejavnosti, poslovne dejavnosti kot deli osnovnih proizvodnih dejavnosti ter trgovine za prodajo lastnih artiklov proizvodnje;
(7)
Območja za večje infrastrukturne objekte so namenjena izključno prometnemu omrežju, objektom in napravam večjih razsežnosti (Ž.I.; P.I.; AC);
(8)
V območja za mestoslužne dejavnosti (M) bodo usmerjane dejavnosti komunalnih javnih služb, čistilne naprave, cestne službe in službe pomembne za varnost širših razsežnosti;
(9)
V območjih pokopališč (P) se bo ohranjala in razvijala izključno primarna dejavnost z možnostjo ureditve parkovnih (zelenih) površin in kompatibilnih spremljajočih programov;
(10)
V območjih za šport (Š) je določena športna dejavnost na izključno za to namenjenih zunanjih (stadioni, igrišča,…) ali zaprtih (športne hale, pokriti bazeni,…) površinah;
(11)
V območja za rekreacijo v naravnem okolju (R) se načeloma usmerja rekreativne programe. Izvajajo se športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja. V nekatera območja za rekreacijo (R) prekrivajoče rabe (kjer se osnovna raba ne spremeni) se bodo usmerjala rekreacija ter dejavnosti prostega časa. Mestne zelene površine in parke (GR, R) bomo urejali v smislu varstva in ohranjanja vloge javnih zelenih površin in vanje usmerjali dejavnosti prostega časa;
(12)
V območja za turizem se bodo usmerjale dejavnosti turizma, gostinstvo, oskrba in storitve kot dopolnilna dejavnost osnovni namembnosti območja. Spreminjanje gostinskih (predvsem nastanitvenih) objektov v objekte za bivanje (stanovanje, sekundarno bivališče) ni možno;
(13)
Območja za energetiko (E) so namenjena večjim infrastrukturnim objektom mesta ali naselja s področja energetske oskrbe;
(14)
Območja specifičnih dejavnosti so opredeljena tam, kjer predstavljajo pomembno konceptualno funkcijo (AP);
(15)
V območja kmetijske proizvodnje (KP) se bodo usmerjale dejavnosti kmetijske proizvodnje (farme, nove kmetije). Območja so namenjena gradnji objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji. V primeru posamičnih kmetij je možna tudi gradnja objektov za bivanje, kot sestavni del kmetije.
(16)
V območjih za sekundarna bivališča (W) se bo vzdrževalo obstoječe stanje namembnosti in izrabe z možnostjo smiselnega zaokroževanja površin stavbnih zemljišč;
Na delih površin, ki niso namenjene poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo (R). V območjih prekrivajoče rabe se osnovna raba ne spreminja. Območja prekrivajoče rabe so grafično določena v namenski rabi površin.
Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območij se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dejavnosti turizema, gostinstva, oskrbe in storitev.
10. člen
4.4. Usmeritve za realizacijo razvoja dejavnosti
Za realizacijo načrtovanih dejavnosti iz 9. člena tega odloka dolgoročni plan določa organizacijo dejavnosti. Definirani sta območji urbanističnih zasnov Kranja in Golnika znotraj katerih so opredeljene dejavnosti na površinah, ki so namenjene poselitvi, in na površinah, ki se z družbenim planom ne namenjajo poselitvi. Določena so ureditvena območja drugih naselij z opredeljeno prevladujočo dejavnostjo, ki je običajno stanovanjska.
V Mestni občini Kranj se bodo dejavnosti usmerjale v prostor na podlagi opredelitve območij urejanja.
Priloga 1
11. člen
4.5. Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in kulturne dediščine
Mestna občina Kranj si je kot eno svojih temeljnih izhodišč zadala nalogo varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Posebej se bo zavzemala za celostno (integralno) varstvo z vključevanjem kulturne dediščine in naravnih vrednot v materialno okolje s pripravo programov za revitalizacijo, rahabilitacijo ali renaturacijo.
Kot obvezno izhodišče je potrebno upoštevati zasnove varstva pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejših območij kulturne dediščine, pri čemer je izhajati iz:
(1)
načel celostnega varstva;
(2)
upoštevanja naravnih in kulturnih značilnosti prostora pri načrtovanju posegov v prostor;
(3)
optimalnega varovanja dediščine na krajih, kjer se nahaja;
(4)
stališč ohranjanja kulturne raznovrstnosti in kulturne identitete prostora.
Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine na območju Mestne občine Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, september 2001) so sestavni del prostorskih sestavin strateške planske dokumentacije Mestne občine Kranj ter so izhodiščno gradivo za pripravo izvedbenih prostorskih aktov
Fizična ali pravna oseba mora za vse posege na objekte oziroma območja, ki jih opredeljujejo Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine v Mestni občini Kranj, pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Fizična ali pravna oseba mora v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor na zavarovanem območju, naravni vrednoti in na območju vpliva na naravno vrednoto pridobiti naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (uredba o zvrsteh naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 52/02).
Na področju varstva prostorskih površin geosfere, hidrosfere, rastlinstva in živalstva, ekosistemov in habitatnih tipov se za posamezna področja narave upoštevajo Naravovarstvene smernice k prostorskemu planu občine Kranj (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, 2000), ki so na razpolago na Mestni občini Kranj. Za antropogeno okolje je potrebno:
-
poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena;
-
pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in vzpodbujati programe celostne obnove in razvoja, posebno tiste za ohranitev vrednot in lokalnega prebivalstva;
-
po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča, raziskovanja omejiti predvsem na nedestruktivne metode;
-
ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
-
pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
-
usmerjati izvajanje dejavnosti, tako da jih ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto;
-
na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine;
-
za degradirana območja je treba izdelati sanacijske načrte in v čim večji možni meri izvajati sanacije.
Strokovna služba pristojna za ohranjanje narave oceni ogroženost pričakovanih vplivov na naravne vrednote in biotske raznovrstnosti. Na podlagi ugotovitev sledi ustrezno ukrepanje v skladu s 105. člena zakona o ohranjanju narave (naravovarstveno soglasje).
4.
5.1. Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo naslednja območja kompleksnega varstva kulturne dediščine:
1.
območje vasi Žabnica, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, ki so umaknjene pod gozdni rob na zahodnem delu Sorškega polja;
2.
območje Brda, ki obsega celotni kompleks protokolarnega objekta Brdo, ki se nahaja v naši občini;
3.
manjši del sicer širšega območja varovanja Lipniške doline, ki se nahaja na zahodnem delu občine.
4.
5.2. Na območju Mestne občine Kranj se nahaja naslednja pomembnejša kulturna dediščina državnega pomena:
(1) #907 Brdo pri Kranju – grad Brdo (2) #7874 Brdo pri Kranju – park gradu Brdo (3) #5144 Kranj – arheološko območje Pungart (4) #9369 Kranj – arheološko območje Šmarjetna gora (5) #275 Kranj – cerkev sv. Kancijana (6) #276 Kranj – grad Khislstein (7) #279 Kranj – hiša, Glavni trg 18 (8) #278 Kranj – hiša, Tavčarjeva 35 (9) #5117 Kranj – hiša, Tomšičeva 32 (10) #2825 Kranj – kapela sv. Petra (11) #912 Kranj – mestna hiša, Glavni trg 4 (12) #274 Kranj – mestno jedro (13) #280 Kranj – Prešernov gaj (14) #277 Kranj – Prešernova hiša (15) #281 Kranj – sitarska hiša, Benedikova 7 (16) #5131 Kranj – srednjeveško mestno obzidje (17) #9201 Kranj – šempetrska graščina (18) 470894 Kranj – gospodarsko poslopje šempetrske graščine (19) #5093 Kranj – župnišče, Tavčarjeva 43 (20) #567 Praše – kašča, Praše 6 (21) #2712 Spodnje Bitnje – cerkev sv. Nikolaja (22) #713 Suha pri Predosljah – cerkev sv. Štefana (23) #872 Zgornja Besnica pri Kranju – domačija v Zgornji Besnici 7.,8. (24) #873 Zgornja Besnica pri Kranju – kajža v Zgornji Besnici 28 (25) 400687 Kranj – arheološko območje Karnija (26) #9213 Brdo pri Kranju – muzej na prostem (27) 882/99 Zgornje Bitnje – izjemna krajina (28) 810/99 Kranj – avla občinske skupščine (29) 883/99 Jamnik – izjemna krajina (30) #9347 Spodnje Bitnje – ostanki cerkve sv. Vida
4.5.3. Prostorsko se varujejo naslednji objekti in vplivna območja kulturne dediščine lokalnega pomena:
(1) #470523 Zgornja Besnica – cerkev Sv. Tilna
(2) 1626 Spodnja Besnica – cerkev Sv. Janeza Krstnika
(3) 470596 Kranj – cerkev Sv. Marjete
(4) 470543 Kranj – cerkev Sv. Martina
(5) Kranj – šempetrska graščina (#9210), vrt ob šempetrski graščini
(480598) in kapela sv. Petra (#2825)
(6) 400710 Kranj – dvorec Prevola in #1921 cerkve sv. Marije Magdalene na Rupi
(7) 470538 Kranj – cerkev Sv. Ožbolta v Čirčah
(8) #1928 Breg ob Savi – cerkev sv. Matere Božje
(9) 460864 Jama ob Savi – cerkev sv. Primoža in Feliciana, #400865 Praše,
#400863 Mavčiče
(10) 2615 Podreča – cerkev sv. Kanciana
(11) 470579 Tenetiše – cerkev sv. Dominika
(12) 470582 Trstenik – cerkev sv. Martina in #471195 župnišče
(13) 470537 Kokrica – cerkev sv. Lovrenca
(14) 480187 Golnik – zdraviliški parkProstorsko se varujejo tudi vse ostale enote kulturne dediščine lokalnega pomena iz strokovnih podlag varstva kulturne dediščine.
4.
5.4. Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo naslednja območja naravnih vrednot:
&fbco;binary entityId="41837a34-b0ee-41c6-b582-bd4564ee60a8" type="gif"&fbcc;
&fbco;binary entityId="58d537a7-8564-4282-8689-b946d55d824a" type="gif"&fbcc;
&fbco;binary entityId="1cacf1da-c28e-4e3a-8094-025e0aa7e010" type="gif"&fbcc;
12. člen
4.6. Usmeritve za varstvo pred hrupom
(1)
V območjih za družbene dejavnosti (D), za sekundarna bivališča (W), za rekreacijo (R), parkovne površine in za pokopališča (P) so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/95).
(2)
V območjih za stanovanja (S), za centralne dejavnosti (C) in turizem (T) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3)
V območjih za proizvodnjo (IP), oskrbne sisteme, obrt in malo gospodarstvo ter transport so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
13. člen
4.7. Usmeritve za urejanje vodotokov
(1)
Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo ob poplavi lahko škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(2)
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
(3)
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(4)
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
(5)
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
(6)
Pri urejanju in načrtovanju poselitve je potrebno upoštevati vodnogospodarske omejitve, tako da
-
se poselitev in posegov ne usmerja v varstvene pasove vodotokov. Vodotok Sava ima varstveni pas v širini obrečnega gozda oziroma obrečne vegetacije, vendar ne več kot 40 m od zgornjega roba brežine. Vodotoki Kokra, Kokrica (Rupovščica), Suha in Žabnica imajo varstvene pasove v širini 10 m, ostali vodotoki in opuščene struge pa 4 m;
-
se za kanjon Kokre upošteva varstveni pas določen v študiji Določitev izhodiščnih parametrov za vrednotenje napredovanja erozijskih procesov strmih bregov vodotokov – kanjon Kokre (izdelovalec IRGO, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje, Ljubljana, 1998). Za območje kanjona, ki ga študija ne obravnava, se za vsak predviden poseg pripravi geomehansko poročilo in ocena stabilnosti površja.
Gradnja objektov v varstvenih pasovih vodotokov, na poplavnih območjih in na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo ni dopustna.
Za potrebe zadrževanja visokih voda so določene površine treh vodnih zadrževalnikov na vodotoku Suha in Žabnica; pri prvem je predvidena dvonamenska raba prostora. Za zadrževanje visokih voda je na Bantalah določena površina razlivno-ponikovalnega polja.
14. člen
4.8. Usmeritve za razvoj infrastrukturnega omrežja
Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, poudarjeno pa naj se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev jezer z okolico ter drugih naravnih vrednot.
Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
Obnova infrastrukturne opreme naj se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve) naj se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejan odsek ali območje.
Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljavcev naprav.
15. člen
4.8.1. Usmeritve za razvoj prometnega omrežja
4.
8.1.1. Državne ceste (ORI)
------------------------------------------------------
cesta stanje plan
------------------------------------------------------
– avtoceste:
A2 Kranj Z-Ljubljana * *
– glavne ceste:
G2-104 Kranj V-Brnik-Mengeš-Trzin *
– regionalne ceste:
R1-210 Zg. Jezersko-Preddvor-Kranj-
Škofja Loka – * * n
Gorenja vas-Cerkno-Želin
in Škofja Loka-Jeprca
R1-211 Kranj (Labore)-Jeprca-Ljubljana
(Šentvid) *
R2-410 Bistrica pri Tržiču-Kokrica-Kranj * *r
R2-412 Naklo (Kranj Z)-Kranj-Kranj
(Labore) *
R3-635 Lesce-Kamna Gorica-Lipnica-
Kropa-Rudno-Češnjica *
------------------------------------------------------Prednostno se bodo razreševale kritične točke regionalnega omrežja – predvsem prehodi skozi strnjena naselja – z rekonstrukcijo regionalne ceste R2-410 na odseku Kokrica-Mlaka in Kidričeve ceste v Kranju ter z gradnjo regionalne ceste R1-210 na odseku Britof-Hotemaže.
Poleg navedenih planiranih ukrepov bodo na državni cestni mreži izvedene še obnove na odsekih cest R1-211 in R2-412 v obliki preplastitev vozišč in sanacije objektov.
Na podlagi predhodne prometne študije bo določen nov cestni priključek na avtocesto.
Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, hitre ceste 35 m, glavne 25 m in regionalne 15 m.
4.
8.1.2. Občinske ceste
Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 113/2000). Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC), ki so na območju mesta in v naseljih z uličnim sistemom razvrščene v podkategorije glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ) ter mestnih in krajevnih cest (LK), in na javne poti (JP). Skupna dolžina posameznih kategorij in podkategorij cest je naslednja:
-------------------------------------------------
kategorija dolžina (km)
-------------------------------------------------
LC lokalne ceste 79,863
LG glavna mestna cesta 2,208
LZ zbirne mestne ali krajevne ceste 27,024
LK mestne ceste ali krajevne ceste 53,750
JP javne poti 151,819
Skupaj: 314,665
-------------------------------------------------Zaradi razbremenitve sedanje cestne povezave vzhodnega in zahodnega dela mesta po notranjem cestnem obroču (Cesta Staneta Žagarja – Oldhamska – Kidričeva cesta) je planirana gradnja severne obvoznice od R1-210 (Preddvor-Kranj-Škofja Loka) do R2-412 (Polica-Kranj-Labore) kot občinska cestna povezava na delu zunanjega obroča. Trasa severne obvoznice kot nove občinske ceste je logična naravna povezava treh regionalnih cest iz smeri Naklega (avtoceste), Golnika ter Jezerskega z glavno cesto proti Brniku.
Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z mestom, med posameznimi naselji in z naselji izven Mestne občine Kranj.
Stanje lokalnih cest (LC, LG in LZ) in planirani ukrepi:
R, r – rekonstrukcija
N, n – novogradnja
r, n – I. etapa
R, N – II. etapa
--------------------------------------------------------
cesta stanje plan
--------------------------------------------------------
LC183010 Stražišče-Pševo-Čepulje-
Strmica-Bukovščica * r
LC183020 Kranj-Besnica-Nemilje-Podblica *
LC348090 Češnjiški most-Rovte-Njivice * r
LC183030 Žabnica-Šutna-Bitnje-Stražišče * N,R
LC494110 Selca-Topole-Nemilje * R
LC183050 Goriče-Trstenik-Bašelj-
Zg.Bela-Preddvor * r
LC183060 Trstenik-Čadovlje-Žablje-Sp.Bela *
LC326070 Hraše-Čadovlje *
LC183080 Kokrica-Brdo-Britof *
LC390160 Visoko-Suha-Predoslje *
LC183090 Polica(Kranj Z)-Kokrica * r
LC183100 Tenetiše-Trstenik *
LC183110 Golnik-Letenice *
LC326020 Preddvor-Sr.Bela-Kokrica * r
LC326060 Sp.Bela-Hraše-Tatinec *
LC183140 Mlaka-Srakovlje *
LC390130 Šenčur-Britof *
LC183180 Kranj-Britof * R
LC390120 Agromehanika-Hrastje *
LC251010 Tacen-Trboje-Kranj *
LC251040 Jeprca-Podreča-Labore * r
LC183200 Breg-Žabnica *
LC183230 Tenetiše – Mlaka -(Zlato polje) * r,N
LC183250 Sp.Bitnje iz R1/210 *
LC401070 Groharjevo naselje-
Uršulinski grad-Žabnica *
LG183400 Cesta Staneta Žagarja-
Oldhamska cesta * r
LZ183500 Cesta Staneta Žagarja
(Kokrški most-Bleiweisova cesta) * r
LZ183510 Cesta Kokrškega odreda-
Cesta na Rupo * r
LZ183520 Partizanska cesta (kokrški most-Rupa) * r
LZ183530 Kurirska pot *
LZ183550 Jelenčeva ulica – Krašnova ulica * r
LZ183560 Šuceva ulica * r
LZ183570 Ulica Mirka Vadnova *
LZ183580 Cesta Jake Platiše-Cesta
Talcev-Planina *
LZ183590 Savska cesta * r
LZ183600 Cesta talcev *
LZ183610 Vzhodna vpadnica-
(R1-210-Koroška cesta) * r,n
LZ183660 Gregorčičeva ulica * r
LZ183690 Savska cesta (mimo Zvezde in Planike) *
LZ183700 Čirče-Grmičeva (od Smledniške
do Savske ceste) *
LZ183710 Savska loka-Drulovka *
LZ183730 Ljubljanska cesta – Orehek *
LZ183760 Tominčeva ulica-Ješetova ulica * r
LZ183840 Maistrov trg-Prešernova ul.-
-Glavni trg-Poštna ul. * r
LZ183850 Zoisova ulica (preko Oldhamske ulice) *
LZ183860 Ulica XXXI. divizije *
LZ183410 Bleiweisova cesta * r
LZ183420 Koroška cesta-Ljubljanska cesta * r
LZ183430 Likozarjeva cesta – Cesta 1. maja *
LZ183440 Škofjeloška cesta *
LZ183450 Delavska cesta – (R1-210) * N
LZ Severna obvoznica n
LZ Koridor zahodne obvoznice N
LZ Cesta v Struževo N
LZ Priključek ISKRATEL N
--------------------------------------------------------Na preostalih kategoriziranih cestah bodo za zagotovitev in ohranitev stalne prevoznosti in izboljšanja prometno tehničnih razmer izvedene obnove posameznih odsekov cest.
Zasnovo kolesarskega omrežja v Mestni občini Kranj sestavljajo (ORI):
-
daljinska kolesarska povezava Kranj – Radovljica,
-
glavna kolesarska povezava Kranj-Moste,
-
regionalna kolesarska povezava Kranj – Jezersko.
Občinska kolesarska mreža se bo vzpostavila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet in z dograjevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest.
4.
8.1.3. Železnica
Preko območja Mestne občine Kranj poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Jesenice. Določen je 200 m varovalni progovni pas na obeh straneh proge, računan od osi skrajnih tirov.
Pri načrtovanju razvoja železniškega omrežja je potrebno upoštevati obsežno širitev terminala letališča Brnik, kar zahteva tudi sodobne povezave s širšim zaledjem, kot logično nadaljevanje načrtovane železniške povezave Ljubljana – Domžale – letališče (varianta Ljubljana – Vižmarje – letališče).
4.
8.1.4. Letalski promet
Del območja Mestne občine se nahaja v vplivnem področju omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana. Za omenjena področja je določena in omejena predvsem višina predvidenih objektov.
Osrednji del območja Mestne občine Kranj se delno nahaja pod območjem omejene rabe (priletno odletna ravnina z naklonom 1,6%), vzhodni del območja občine Kranj pa se nahaja pod območjem nadzorovane rabe letališča (notranja horizontalna ravnina na nadmorski višini 408 m nmv in konična ravnina z naklonom 5% od nadmorske višine 408 m nmv do višine 508 n nm). Preko območja Mestne občine Kranj potekajo zračne poti, hkrati pa se nahaja v “Terminalni kontrolni coni“ letališča Ljubljana.
-
Znotraj cone letališča se za ovire za zračni promet štejejo: objekti, instalacijske naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno,
-
zunaj cone letališča se štejejo za ovire:
-
v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 300 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
-
objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, ki so višji od 30 metrov in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
-
vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter dalnjovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
-
za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
16. člen
4.8.2. Usmeritve za področje vodnih virov in oskrbo s pitno vodo
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
(1)
varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
(2)
dograditev vodovodnega omrežje na območjih brez vodovodnega omrežja,
(3)
izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja.
Občina bo v nadaljnjem zavarovala vse zajete vodne vire, prav tako pa bo pripravila zavarovanja za potencialne vodne vire.
17. člen
4.8.3. Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
(1)
zagotovitev čiščenja odpadnih voda;
(2)
dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja;
(3)
zagotavljati sočasno izgradnjo kanalizacijskega omrežja odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih nove poselitve.
(4)
ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod;
(5)
sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin.
18. člen
4.8.4. Usmeritve za področje energetike
Usmeritve na področju virov in oskrbe z električno in alternativnimi viri energije so:
(1)
Na območju občine potekajo naslednji obstoječi daljnovodi:
-
DV 2×110 kV Kleče – Okroglo I in Škofja Loka – Okroglo,
-
DV 2×110 Kleče – (HE Medvode – HE Mavčiče) – Okroglo II in Kleče – (HE Medvode – He Mavčiče) – Labore: Labore – Okroglo in
-
DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo
(2)
Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda znaša:
-
za napetostni nivo 110 kV: 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV),
-
za napetostni nivo 220 kV: 40 m (20 m levo in 20 m desno od osi DV) in
-
za napetostni nivo 400 kV: 50 m (25 m levo in 25 m desno od osi DV)
(3)
V območju koridorja obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV (Uradni list SFRJ št. 65/88).
(4)
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov pridobiti pisno soglasje gospodarske javne službe za prenos električne energije.
(5)
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
(6)
Ohranjati moramo obstoječe sisteme in vire oskrbe, in proizvodnje električne energije ter zagotavljati usklajeno izgradnjo energetske infrastrukture na vseh razvojno usmerjenih območjih (poselitev).
(7)
Mestna občina v dolgoročnih usmeritvah podpira gradnjo novih energetskih objektov na vodotokih, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z uveljavljenimi normami varstva voda in krajine.
(8)
Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno v kabelski kanalizaciji.
(9)
Na strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih naj se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov.
(10)
Na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.
Usmeritve na področju oskrbe s plinom so:
(1)
Na območju mesta je treba izvesti plinifikacijo v obsegu, ki bo v celoti zagotavljala oskrbo s plinom za območja mešanih in proizvodnih dejavnosti ter omogočila priključevanje večini individualnih uporabnikov v območju celotne urbanistične zasnove mesta Kranj.
(2)
Težiti moramo k oblikovanju koncepta plinifikacije v obsegu, ki bo zagotavljal dolgoročno možnost oskrbe s plinom tudi v bolj strnjenih delih poselitve mestne občine ter s tem prispeval k bistvenemu napredku na področju zmanjševanja onesnaženosti zraka.
(3)
Ohranjati in izboljšati je treba nivo oskrbe s plinom na območjih proizvodnih dejavnosti.
(4)
Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora, ki se nahajajo v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 barov je potrebno pridobiti soglasje za gradnjo od upravljavca plinovodnega omrežja. Skladno z zakonodajo je za visokotlačne plinovode treba upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/2001, 54/2002).
Za srednjetlačne plinovode veljajo določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002, 54/2002).
Pri nadaljnji obdelavi je potrebno upoštevati plinovode z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu, ki sega v obravnavano območje in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom njegovega pooblaščenca. Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni pri pristojni občinski geodetski službi skladno s 26. členom zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/2000) ali na podjetju Geoplin d.o.o. Ljubljana.
(5)
Preko območja občine potekajo plinovodi v upravljanju Geoplina Ljubljana z naslednjimi oznakami: R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2912, P 2913, P 29137, P 29138, P 2911, P 2911 A, P 2916, P 29161, P 29162, P 29163, P 29164, P 29131, P 29132, P 29135, P 29134, P 29136, P 2921. Plinovodi R 29, R 29/1, P 291, P 292, P 2913, P 291, P 2916, P 2921 obratujejo pod tlakom 50 barov, P 2913 (MRP Kranj – MRP Tekstilindus), P 29131, P 29132, P 29134, P 29135, P 29137, P 2916 (MRP Kranj – MRP IBI), P 29161, P 29162, P 29163 pod tlakom 6 barov, P 2912 pa pod tlakom 10 barov. Ostali plinovodi obratujejo pod tlakom od 1 do 3 bare.
19. člen
4.8.5. Usmeritve na področju telekomunikacij
Usmeritve za telekomunikacije so:
(1)
povečati opto kabelsko omrežje do ključnih uporabnikov – optična povezava do vsakega naselja;
(2)
dograjevati kabelsko kanalizacijo na ožjem in širšem območju Kranja;
(3)
dograjevati telekomunikacijska vozlišča s ciljem zagotavljanja širokopasovnega podatkovnega prenosa (multimedija);
(4)
širiti nove storitve, kot so ISDN, ADSL, ATM in Centrex;
(5)
vzdrževati obstoječe kabelske povezave in kabelsko kanalizacijo;
(6)
predelovati obstoječe kabelsko omrežje, z namenom prerazporejanja kapacitet;
(7)
tudi število komutacijskih sistemov se bo povečalo, ker je trend, da se komunikacijska vozlišča čimbolj približajo uporabniku;
(8)
pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
-
prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
-
objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
-
na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
-
v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
-
če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
-
na zavarovana območja narave, na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
-
v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
-
posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je oblikvanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani ali krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten);
20. člen
4.9. Usmeritve za varstvo naravnega in bivalnega okolja ter dobrin splošnega pomena
Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije mesta in celotne mestne občine. Dilema o ekspanzivnem in disperzivnem širjenju na nove površine ter prestrukturiranju oziroma izgrajevanju celotnega naselja navznoter je v tem smislu presežena. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. Takšna usmeritev pomeni večjo humanizacijo s pozitivnimi socialnimi posledicami.
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. Težiti je potrebno k aktiviranemu središču in policentrični razmestitvi polifunkcionalnih naselbinskih predelov ter tako preseči razdeljenost širšega območja na kraj bivanja in kraj dela oziroma na javne (odprte) in zasebne (zaprte) površine. Nujne so ureditve okolja, ki vzpodbujajo socialne stike in imajo socialen pomen (pol-javne površine), zelenice znotraj stanovanjskih sosesk in stavbnih otokov, otroška igrišča morajo biti izhodišče za urejanje vsake stanovanjske soseske. V urbanističnem urejanju je potrebno ekonomsko profitni interes podrediti humanizaciji stanovanjskega okolja in ureditvam, ki omogočajo in vzpostavljajo socialne stike med prebivalci vseh treh nosilnih naselij v urbanistični zasnovi. Uveljavljati je potrebno tudi etične vrednote, ne le ekonomskih in socialnih.
21. člen
4.10. Usmeritve za področje javne higiene in ravnanje z odpadki
Usmeritve mestne občine so:
(1)
še nadalje usmerjati zbiranje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno deponijo Tenetiše;
(2)
spodbujanje selektivnega zbiranja trajnih odpadkov;
(3)
zagotoviti več lokacij zbirnih centrov ločenega zbiranja odpadkov;
(4)
s sosednjimi občinami načrtovati skupno odlagališče trajnih in posebnih odpadkov;
(5)
zagotoviti možnosti kompostiranja gospodinjskih in drugih razgradljivih odpadkov za skupne potrebe, istočasno pa bo občina spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (gospodinjstva individualno),
(6)
deponiranje gradbenih odpadkov, povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin;
(7)
skupaj s svojimi službami bomo sprotno odstranjevali nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
22. člen
4.11. Usmeritve za sanacijo degradiranih območij
Usmeritve za sanacijo so:
(1)
izboljšanje kvalitete vodotokov z uvrstitvijo v višji kakovostni razred;
(2)
z večanjem zavesti o splošnem stanju naravnih dobrin je nujno zagotoviti ukrepe za izboljšanje varstva podtalnice (ureditve kanalizacije, odstranitve in sanacije črnih odlagališč);
(3)
s sistemom plinifikacije je treba izboljšati stanje zraka;
(4)
s selektivnim usmerjanjem vidika gradbenih materialov sanirati odprte kope gramoza in
(5)
saniranje kafilerije ob priključku na AC Kranj – zahod.
23. člen
4.12. Usmeritve na področju mineralnih surovin
Na območju mestne občine ni večjih lokacij nahajališč mineralnih surovin. Obstoječe odprte lokacije opuščenih kamnolomov, peskokopov, glinokopov in odlagališč odpadkov bomo sanirali. Sanirati je potrebno površinska kopa Pševo in Podblica. Opredeliti je treba nadaljno eksplotacijo kamnoloma dolomita Dolge njive (Podbliška gora) z obvezno sanacijo po končanem izkoriščanju, dvoje opuščenih kamnolomov ob Nemilju (Strmec in Drnovec) pa bomo prepustili samosanaciji (renaturaciji).
24. člen
4.13. Usmeritve za obrambo
Mestna občina Kranj bo skupaj z nosilci izvajanja aktivnosti na področju obrambe skrbela za zagotavljanje dosedanjih območij dejavnosti za namene obrambe.
Na območjih vadbišč bo v postopkih usklajevanja vztrajala na večnamenski rabi površin (kmetijstvo, vodni zadrževalniki,…) ter na optimalizaciji obsega območij omejene in nadzorovane rabe. Določenih je pet območij, ki so perspektivna za področje obrambe. Za večino se določa izključna raba (Zlato polje, Kranj, Suha), za dvoje pa tako izključna kot nadzorovana raba (Crngrob in Drulovka). Na območju nadzorovane rabe velja režim nadzorovane gradnje in prepovedanega gibanja v času izvajanja aktivnosti Slovenske vojske, zato je pred vsakim predvidenim posegom zanj treba pridobiti soglasje MORS.
25. člen
4.14. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije, zemeljskih in snežnih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
5. Urbanistične zasnove
26. člen
5.1. Namen in določitev urbanističnih zasnov
Dolgoročni plan Mestne občine Kranj upošteva dejansko in načrtovano namensko rabo zemljišč znotraj območja občine. Izhaja iz načela varovanja obstoječih namenskih rab izven ureditvenih območij naselij ter podrobneje določa namensko rabo poselitve znotraj urbanističnih zasnov.
Na območju mestne občine sta opredeljeni dve urbanistični zasnovi, s katerima se določa globalno namensko rabo zemljišč v ureditvenem območju mesta Kranja in naselju Golnik, organizacijo dejavnosti in oblikovne pogoje za urejanje prostora. Z urbanistično zasnovo so določena razmerja v prostoru tam, kjer je uporabnikov veliko, kjer se njihovi interesi prepletajo in je zato potrebna precizna obdelava prostorskih razmerij. Vsebina urbanistične zasnove je tako natančna, da usmerja pripravo podrobnejše urbanistične izvedbene dokumentacije (PIA), hkrati pa tako ohlapna, da omogoča rešitve, ki so v skladu z interesi in razmerami celotnega časovnega obdobja, za katerega je izdelana. Domet obeh je zato predvsem v določevanju globalnega razvoja naselja in opredeljevanju usmeritev za oblikovanje njegove podobe. Tovrstna zasnova je krovni dokument za podrobnejše in parcialnejše dokumente in edina predstavlja celotno podobo razvoja mesta Kranja in naselja Golnik.
5.
2. Urbanistična zasnova mesta kranja
27. člen
5.2.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove mesta kranja