Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka

4295. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in Sklepa ministra o ugotovitvi usklajenosti Občinskega prostorskega načrta Občine Pivka, št. 35016-71/2008/74, z dne 27. 9. 2010 ter 16. člena Statuta Občine Pivka (Uradni list RS, št. 58/99, 77/00, 24/01, 110/05, 52/07 in 54/10) je Občinski svet Občine Pivka na 4. korespondenčni seji dne 1. 10. 2010 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet občinskega prostorskega načrta Občine Pivka)

(1)

S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Pivka (v nadalj.: OPN Pivka), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)

Strateški del OPN Pivka ob upoštevanju usmeritev iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Prostorskega reda Slovenije, Regionalnega razvojnega programa Notranjsko Kraške regije 2007-2013, razvojnih potreb Občine Pivka in varstvenih zahtev določa:

-

Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

-

Usmeritve za prostorski razvoj občine na področju razvoja poselitve, krajine in gospodarske javne infrastrukture.

(3)

V izvedbenem delu OPN Pivka določa:

-

Območja namenske rabe prostora,

-

Prostorske izvedbene pogoje,

-

Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

2. člen

(vsebina in oblika OPN Pivka)

(1)

Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

(2)

Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz naslednjih poglavij: Uvodne določbe; Strateški del; Izvedbeni del in Končne določbe.

(3)

Grafični del OPN Pivka vsebuje:

1.

Grafični prikaz strateškega dela:

-

List 1: Zasnova prostorskega razvoja (M 1:50.000),

-

List 2.1: Zasnova gospodarske javne infrastrukture - prometna infrastruktura (M 1:50.000),

-

List 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture - komunalna in energetska infrastruktura (M 1:50.000),

-

List 3: Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1:50.000),

-

List 4: Usmeritve za razvoj krajine (M 1:50.000),

-

List 5: Koncept prostorskega razvoja občinskega središča Pivka (M 1:15.000).

2.

Grafični prikaz izvedbenega dela:

-

Karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:75.000),

-

Karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:75.000),

-

Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000),

-

Karta 4: Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000),

-

Karta 5: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za pEUP KA 05/2 (M 1:1.000),

-

Karta 6: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za pEUP NS 02/3 (M 1:1.000),

-

Karta 7.1: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Pregledna karta za pEUP PI 51 (M 1:5.000).

-

Karta 7.2.1: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Prikaz namenske rabe z obstoječim parcelnim stanjem za pEUP PI 51/1 (M 1:1.000).

-

Karta 7.2.2: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Prikaz namenske rabe z obstoječim parcelnim stanjem za pEUP PI 51/2 (M 1:1.000).

-

Karta 7.2.3: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Prikaz namenske rabe z obstoječim parcelnim stanjem za pEUP PI 51/3 (M 1:1.000).

-

Karta 7.2.4: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Prikaz namenske rabe z obstoječim parcelnim stanjem za pEUP PI 51/4 (M 1:1.000).

-

Karta 7.2.5: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Prikaz namenske rabe z obstoječim parcelnim stanjem za pEUP PI 51/5 (M 1:1.000).

-

Karta 7.2.6: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Prikaz namenske rabe z obstoječim parcelnim stanjem za pEUP PI 51/6 (M 1:1.000).

-

Karta 7.2.7: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Prikaz namenske rabe z obstoječim parcelnim stanjem za pEUP PI 51/7 (M 1:1.000).

-

Karta 7.3.1: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Ureditvena situacija za pEUP PI 51/1 (M 1:1.000).

-

Karta 7.3.2: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Ureditvena situacija za pEUP PI 51/2 (M 1:1.000).

-

Karta 7.3.3: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Ureditvena situacija za pEUP PI 51/3 (M 1:1.000).

-

Karta 7.3.4: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Ureditvena situacija za pEUP PI 51/4 (M 1:1.000).

-

Karta 7.3.5: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Ureditvena situacija za pEUP PI 51/5 (M 1:1.000).

-

Karta 7.3.6: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Ureditvena situacija za pEUP PI 51/6 (M 1:1.000).

-

Karta 7.3.7: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Ureditvena situacija za pEUP PI 51/7 (M 1:1.000).

-

Karta 7.4.1: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Karakteristični prečni prerezi za pEUP PI 51/1 in PI 51/2 (M 1:100).

-

Karta 7.4.2: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Karakteristični prečni prerezi (krožišče) za PI 51/2 (M 1:100).

-

Karta 7.4.3: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Karakteristični prečni prerezi za pEUP PI 51/3 in PI 51/5 (M 1:100).

-

Karta 7.4.4: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Karakteristični prečni prerezi za pEUP PI 51/6 in PI 51/7 (M 1:100).

-

Karta 7.4.5: Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za EUP PI 51 - Vzdolžni prerez (predor Kerin) za pEUP PI 51/4 (M 1:500).

3. člen

(priloge OPN Pivka)

(1)

Obvezne priloge so:

-

Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,

-

Prikaz stanja prostora,

-

Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN Pivka,

-

Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

-

Obrazložitev in utemeljitev OPN Pivka,

-

Povzetek za javnost,

-

Okoljsko poročilo.

(2)

Druge priloge so:

-

Priloga 1: Seznam enot in podenot urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja stavbnih zemljišč,

-

Priloga 2: Seznam krajinskih enot in podenot urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za odprti prostor,

-

Priloga 3: Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe,

-

Priloga 4: Omilitveni ukrepi glede na enote in podenote urejanja prostora,

-

Priloga 5: Urbanistični načrt naselja Pivka,

-

Priloga 6: Prikaz varovalnih koridorjev lokalne gospodarske javne infrastrukture,

-

Priloga 7: Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08).

4. člen

(oblika OPN Pivka)

OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

5. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1.

Bruto etažna površina (v nadalj.: BEP) objekta je vsota vseh bruto tlorisnih površin vseh etaž izračunanih po sistemu SIST ISO 9836.

2.

Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BEP pomeni novogradnjo objekta. Vsaka dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se prizidek priključuje.

3.

Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.

4.

Dopustna višina objekta je višina objekta merjena od stika s zunanjim terenom do višine slemena.

5.

Domačija je območje stavbnega zemljišča domačije (ali kmetije) na kateri se prebivalci ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo ali kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo. Domačijo sestavlja ena stanovanjska hiša in kmetijski objekti.

6.

Enodružinska gradnja je območje prosto stoječih stanovanjskih stavb, ki obsegajo do dve stanovanjski enoti v stavbi na gradbeni parceli.

7.

Enostanovanjska stavba je prosto stoječ objekt z enim ali dvema stanovanjema.

8.

Enostaven objekt (v nadalj.: EO) je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje kot ga pojmuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08) oziroma veljavni predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Razvrščajo se na: objekte za lastne potrebe, pomožne infrastrukturne objekte, pomožne obrambne objekte, pomožne kmetijsko gozdarske objekte, začasne objekte, vadbene objekte, spominska obeležja in urbano opremo.

9.

Enota urejanja prostora (v nadalj.: EUP).

10.

Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.

11.

Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (v nadalj.: P), mansarda (v nadalj.: M) in terasa (v nadalj.: T).

12.

Faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo (v nadalj.: FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne gradbene parcele, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek BEP objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.

13.

Faktor izrabe gradbene parcele (v nadalj.: FI) je razmerje med bruto etažno površino (v nadaljevanju: BEP) objektov, ki so stavbe, nad in pod terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto etažnih površin objekta se ne upošteva:

-

Neizkoriščeno podstrešje,

-

Površina balkonov in odprtih teras,

-

Površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni v kleti, kot je opredeljena v tem odloku.

Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,20 m.

14.

Faktor odprtih zelenih površin (v nadalj.: FOZP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih odprtih površin namenjenih zunanjemu bivanju, ki služijo skupni rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke), ter celotno površino gradbene parcele.

15.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadalj.: FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov objekta na zemljišče, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente in površino gradbene parcele. V faktor zazidanosti gradbene parcele se štejejo tudi tlorisna projekcije enostavnih in nezahtevnih objektov na gradbeni parceli.

16.

Frčada je na strani z okensko odprtino pravokotne oblike, prekrita je z dvokapno strešico, katere naklon je enak kakor pri osnovni strehi.

17.

Funkcionalne dopolnitve so novogradnje v skladu z merili, ki jih določajo prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo znotraj podenote urejanja prostora (v nadalj.: (p)EUP) in pri katerih ni potrebna sprememba prometnega režima znotraj (p)EUP ali rušitev obstoječih objektov z izjemo rušitve objektov za nadomestno gradnjo. Spremembo prometnega režima predstavljajo spremembe ali dopolnitve prometnega režima ali obstoječe prometne mreže z izjemo izvedbe utrjene dovozne poti v dolžini do 300 m in širini 4 m.

18.

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.

19.

Gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata.

20.

Gradbena parcela (v nadalj.: GP) je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

21.

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

22.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.

23.

Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so določene, in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

24.

Izkoriščeno podstrešje (v nadalj.: Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s kolenčnim zidom do 0,8 m. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.

25.

Klet (v nadalj.: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet je vkopan del stavbe, ki na nobeni strani objekta ne sega več kot 1,40 m nad raščen teren in kjer je več kot 50% bruto volumna tega dela stavbe vkopanega.

26.

Komunalna infrastruktura so objekti, vodi in naprave komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.

27.

Komunalna oprema so objekti, vodi in naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture (omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje peš poti, železniško omrežje, omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti).

28.

Mansarda (v nadalj.: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Osvetlitev prostorov je dopustna z različnimi oblikami strešnih oken.

29.

Nadomestna gradnja objekta je novogradnja objekta, in pomeni izvedbo del, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij.

30.

Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo dejavnostim oziroma namembnosti objekta.

31.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.

32.

Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.

33.

Nezahteven objekt (v nadalj.: NO) je konstrukcijsko manj zahteven objekt kot ga pojmuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in 99/2008) oziroma veljavni predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

34.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

35.

Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev.

36.

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.

37.

Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

38.

Okvirno načrtovano območje javnega dobra (v nadalj.: ONOJD) določa območja, ki se ohranjajo kot odprte javne površine, kjer gradnja novih objektov z izjemo nadomestne gradnje, ni dovoljena.

39.

Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.

40.

Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

41.

Prenova:

-

Zelenih površin je sprememba značilnosti posamezne površine v skladu z načrtom prenove in vključuje nove ureditve, opremo in saditev,

-

Objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja.

42.

Pritličje (v nadalj.: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo. V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu je pritličje lahko delno ali popolnoma vkopano z do treh strani. V primeru, da se stavba nahaja na nagnjenem terenu je pritličje etaža, ki je lahko delno ali popolnoma vkopana z do treh strani in vsaj na eni strani objekta presega višino 1,40 m nad raščen teren.

43.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadalj.: PGD) je določen z določili Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07 ZGO-1B in 108/2009 ZGO-1C) oziroma z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov.

44.

Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

45.

Referenčna višina objekta je višina obstoječega objekta, katerega višine novih stavb ne smejo presegati.

46.

Regulacijske črte (v nadalj.: RČ) ločujejo obstoječe in predvidene odprte ali grajene (javne) površine od površin v zasebni lasti in sicer so regulacijske črte:

-

Regulacijske linije (v nadalj.: RL), ki določajo linije drevoredov,

-

Gradbene linije (v nadalj.: GL), ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,

-

Gradbene meje (v nadalj.: GM), ki določajo linijo katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se jo dotika ali pa je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele.

47.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%.

48.

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik in zaključek instalacijskega bloka.

49.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

50.

Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

51.

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

52.

Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

53.

Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

54.

Terasa (v nadalj.: T) je del stavbe, katere prostori so nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ravno oziroma poševno streho z naklonom do 10o. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75% bruto tlorisne površine predhodne etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 3 m.

55.

Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

56.

Varovalni koridor vodov in naprav komunalne infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. V območju varovalnih koridorjev so dopustni prostorski ukrepi, določeni s tem odlokom.

57.

Varovalni pas prometne in komunalne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

58.

Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekti s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

59.

Vila blok je večstanovanjski objekt z največ 4 stanovanji višine (K)+P+1+M oziroma T. Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (nadstandardna površina bivalnih prostorov, podzemne garaže, velik delež odprtih zunanjih površin na stanovanje ipd.).

60.

Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri do najvišje točke na slemenu oziroma na strehi objekta.

61.

Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki zaradi svoje višina izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti višinski poudarek oblikuje silhueto mesta. Višinski poudarki se praviloma umestijo na območje mestnih vpadnic, na križišča pomembnejših mestnih cest, v mestna središča in na posamezna večja zaključena mestna območja.

62.

Vodno zemljišče obsega strugo vodotoka skupaj z brežino do prehoda v okoliški ravninski teren, v primeru strmega pobočja pa do prehoda iz območja vodne erozije in nanosov v okoliško zarast ali pobočne nanose.

63.

Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno.

64.

Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, na kateri je skladno z določbami tega odloka možno postaviti zabojnik za orodje ali leseno lopo.

65.

Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

66.

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.

67.

Vzdrževanje zelenih površin je urejanje, omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin.

68.

Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje.

69.

Zbiralnica odpadkov je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza odpadkov.

70.

Zbirni center je posebej urejen in opremljen pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo.

71.

Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

2. STRATEŠKI DEL

2.1 SPLOŠNE DOLOČBE

6. člen

(splošne določbe)

Strateški del občinskega prostorskega načrta Občine Pivka (v nadalj.: OPN Pivka) določa:

-

Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,

-

Zasnovo prostorskega razvoja občine,

-

Zasnovo gospodarske javne infrastrukture (lokalnega pomena) in grajenega javnega dobra,

-

Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

-

Okvirna območja razpršene poselitve,

-

Usmeritve za prostorski razvoj občine,

-

Koncept prostorskega razvoja občinskega središča Pivka,

-

Poselitve in za celovito prenovo,

-

Usmeritve za razvoj v krajini,

-

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in

-

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

2.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

7. člen

(cilji prostorskega razvoja)

(1)

Cilj prostorskega razvoja na področju poselitve je razviti policentrično urbano omrežje in sicer se zavestno krepi oskrbno in zaposlitveno vlogo nekaterih naselij:

-

Naselje Pivka se razvija kot pomembnejše občinsko središče z razvojem obstoječih funkcij medobčinskega pomena,

-

Naselji Dolnja Košana - Neverke se razvijata kot pomembnejše lokalno središče (v nadalj: PLS),

-

Naselje Zagorje se razvija kot pomembnejše lokalno središče (v nadalj.: PLS),

-

Naselje Kal in naselji Trnje - Klenik - Palčje se razvijajo kot lokalna središča (v nadalj.: LS),

-

Naselja Selce, Šmihel - Nadanje selo se razvijajo kot manj pomembna lokalna središča (v nadalj.: MPLS).

(2)

Cilj prostorskega razvoja na področju gospodarskega razvoja je razvijati gospodarske cone skladno s policentričnim urbanim omrežjem občine in prometno mrežo, in sicer se:

-

Obstoječe poslovne cone opremi z manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo,

-

Vzpodbuja širitev gospodarskih con v občinskem središču Pivka ali na enakovredni strateško ugodni prometni legi,

-

Zagotovi prometno logistični terminal ali vsaj parkirišče za tovorna vozila občinskega pomena,

-

Vzpostavi poslovne cone za tehnološko visoko razvite dejavnosti za zaposlitev višje izobraženega kadra,

-

Prestrukturira perutninske farme Pivka perutninarstvo d.d., pri čemer se prednostno sanira območja farm, ki s svojo dejavnostjo predstavljajo konflikt z drugimi (načrtovanimi) dejavnostmi v neposredni okolici.

(3)

Cilj prostorskega razvoja na področju turizma je zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za realizacijo projektov: Park vojaške zgodovine, Športno-rekreacijskega območja z imenom Dvorec Ravne, Turistična vas Narin, Šilentabor, Dežela presihajočih jezer, Trnje, Kal, Brkinska sadna pot.

(4)

Za doseganje ciljev prostorskega razvoja Občine Pivka je nujno potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE PIVKA

8. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitve naselja so načrtovane le, kadar znotraj naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitve se ne načrtujejo na poplavno ogroženih območjih. Širitve so prvenstveno usmerjene na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.

(2)

Usmeritve za razvoj prostorskega razvoja so prikazane v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na Listu 1: Zasnova prostorskega razvoja (M 1:50 000).

9. člen

(prednostna območja za razvoj stanovanjske gradnje)

(1)

Občina zagotavlja prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem v urbanem središču Pivka.

(2)

Občina zagotavlja tudi možnosti za stanovanjsko gradnjo in sicer predvsem organizirano in neorganizirano eno in dvostanovanjsko gradnjo v lokalnih središčih Zagorje (PLS), Dolnja Košana - Neverke (PLS), Trnje - Klenik (LS) in Kal (LS), Selce (MPLS), Šmihel - Nadanje selo (MPLS).

(3)

Občina v manjši meri zagotavlja možnosti za stanovanjsko gradnjo v preostalih naseljih. Pri določanju prostora za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z:

-

Zagotavljanjem strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih in nižje gostote pozidave v podeželskem prostoru,

-

Varčevanjem z energijo in materialnimi sredstvi,

-

Usmerjanjem stanovanjske gradnje v območja, ki jih je mogoče racionalno komunalno opremiti.

10. člen

(prednostna območja za razvoj oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti)

Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti občina usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v občinskem središču Pivka in drugih lokalnih središčih: Zagorje (PLS), Dolnja Košana - Neverke (PLS), Trnje - Klenik - Palčje (LS) in Kal (LS), Selce (MPLS), Šmihel - Nadanje selo (MPLS).

11. člen

(prednostna območja za razvoj gospodarstva)

(1)

Za vzpostavitev pogojev za razvoj policentrične strukture urbanega sistema, gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti države in racionalne rabe prostora se v procesu prostorskega načrtovanja trase bodoče daljinske cestne povezave V. in Jadransko-jonskega koridorja (AC Reka - Trst/Ljubljana) in poselitve v Občini Pivka usklajuje razvojne potrebe RS in Občine Pivka.

(2)

Gospodarske cone se prednostno razvija ob prometnem vozlišču z neposredno železniško povezavo s ciljem boljše dostopnosti in preusmerjanja prometnih tokov s cestnega na železniško omrežje kot je širitev industrijsko obrtne cone Neverke z manjšim prometnim terminalom in umestitev prometno-logističnega terminala.

(3)

Občina kot povezovalni projekt med gospodarstvom in socialnim razvojem (znanost, umestnost in kultura) vzpodbuja razvoj Inovacijskega centra kot vzorčnega primera implementacije in realizacije koncepta Ekoregije in trajnostnega razvoja.

12. člen

(prednostna območja za razvoj turizma in prostočasne dejavnosti)

(1)

Občina ohranja potenciale za razvoj turizma (ohranjena naravna krajina in pestra kultura krajina ter zgodovina) in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe.

(2)

Občina spodbuja razvoj obstoječih turističnih programov in razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine:

-

Na razvojni osi Ljubljana-Kvarner se razvije osrednje turistične projekte in večje programske vsebine: Park vojaške zgodovine s turistično informacijskim centrom (animacije), Dvorec Ravne (rekreacija in namestitev) in druge namestitvene kapacitete večjih zmogljivosti z gostinsko ponudbo,

-

Na območju lokalnih turističnih središč (v nadalj.: LTS): Slovenska vas, Trnje, Narin in Suhorje,

-

Razvoj dopolnilnih programov manjšega obsega z uporabo ohranjenega naravnega okolja, ekološko usmerjenimi vsebinami in v navezavi z drugo turistično infrastrukturo v občini: Turistična vas Narin, Šilentabor, Trnje, Kal, projekt Krpanova vas, Dežela presihajočih jezer, Brkinske sadne poti ...

-

Na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj.

(3)

Razvija se različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s konceptom Ekoregije, trajnostnega razvoja, ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti in pričevalcev zgodovine).

13. člen

(omrežje naselij, vloga in funkcija posameznih naselij)

(1)

Občina spodbuja policentrični razvoj poselitve z usklajenim razvojem prometnega in poselitvenega omrežja ter krepitvijo (pomembnejših) lokalnih središč.

(2)

Policentrično urbano omrežje v Občini Pivka tvorijo občinsko središče občinskega pomena Pivka, PLS: Dolnja Košana - Neverke in Zagorje, LS: Kal in Trnje - Klenik, MPLS: Selce, Nadanje selo in Šmihel in LTS: Slovenska vas, Trnje, Narin in Suhorje.

14. člen

(vloga in funkcija občinskega središča Pivka)

(1)

Urbano naselje Pivka se razvija kot občinsko središče z razvojem obstoječih funkcij središča medobčinskega pomena. Oblikuje se kot osrednje gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče občine. S prestavitvijo državne ceste G1-6 na območju naselja Pivka se prestrukturira prometna mreža naselja, ki omogoči intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti, racionalno rabo prostora in nove poselitvene in zaposlitvene možnosti.

(2)

Za občinsko središče Pivka se izdela urbanistični načrt.

15. člen

(vloga in funkcija lokalnih središč)

(1)

Zavestno se krepi oskrbne in storitvene funkcije PLS Dolnja Košana - Neverke, ki se razvija kot lokalno središče širšega pomena z javnimi dejavnostmi in osnovno šolo ter kot eno izmed pomembnejših zaposlitvenih središč v regiji in se funkcijsko zgoščuje.

(2)

PLS Zagorje se razvija kot lokalno središče ožjega pomena z javnimi dejavnostmi in osnovno šolo ter kot oskrbno in storitveno središče gravitacijskega zaledja naselij Drskovče, Zagorje in Šilentabor.

(3)

LS Kal se razvija s funkcijskim zgoščevanjem prostora Kal - Pivka - Trnje - Klenik - Palčje kot dopolnilno lokalno središče predvsem z razvojem gospodarskih dejavnosti (sedež Pivka Perutninarstvo d.d.) s čimer se bo ohranjala in krepila njegova vloga.

(4)

LS Trnje - Klenik - Palčje se razvija s funkcijskim zgoščevanjem prostora Kal - Pivka - Trnje - Klenik - Palčje kot dopolnilno lokalno središče predvsem z razvojem gospodarskih, turističnih in družbenih dejavnosti (Inovacijski center …).

(5)

MPLS Selce se razvija s funkcijskim zgoščevanjem prostora Kal - Pivka - Trnje - Klenik - Palčje pri čemer se zagotavlja zadostne površine za širitev stanovanjskih območij in za širitev gospodarske dejavnosti.

(6)

MPLS Šmihel - Nadanje selo se funkcijsko zgoščuje pri čemer se zagotavlja zadostne površine za širitev stanovanjskih območij in za širitev gospodarske dejavnosti.

(7)

Druga naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij.

16. člen

(vloga in funkcija turističnih središč)

(1)

Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo naselja in posamezne lokacije izven naselij s turističnim potencialom. V vseh teh naseljih in lokacijah se poveča spekter turistične ponudbe.

(2)

Nosilni turistični projekti so:

-

Park vojaške zgodovine s turistično informacijskim centrom,

-

Dvorec Ravne (rekreacija) in

-

Druge namestitvene kapacitete večjih zmogljivosti z gostinsko ponudbo.

(3)

Dopolnilni turistični projekti so druge lokacije in naselja s turističnim pomenom:

-

LTS Narin z razvojem kmečkega turizma in ohranjanjem kulturne dediščine ter narave (pohodniške in kolesarske poti),

-

LTS Trnje z razvojem konjereje, kmečkega turizma,

-

Druge turistične kmetije s poudarkom na konjereji (Čepno, Palčje),

-

Posamezne naravne (presihajoča jezera, vrh Sv. Trojice) in kulturne znamenitosti (grad Kalc, drugi gradovi, mlini in žage na vodotokih ipd.),

-

Posamezne tematske in učne poti: Brkinske sadne poti, Krpanova pot, Kamnoseška učna pot,

-

Planinske poti,

-

Kolesarske poti.

(4)

Na teh lokacijah se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo novi programi. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot je eden izmed ključnih temeljev, na katerih sloni turistična ponudba.

(5)

Lokacije in naselja s turističnim potencialom so potencialne lokacije za razvoj turizma znotraj naselij ali druge turistične točke v občini:

-

LTS Slovenska vas s Krpanovo vasjo,

-

LTS Šilentabor z ohranjeno kulturno dediščino in izjemno lego v krajini ter zgodovinskim pomenom,

-

LTS Suhorje,

-

Program Dežela presihajočih jezer (povezava naravnih znamenitosti),

-

Javorniki s Snežnikom.

(6)

Na teh lokacijah se razvija turistična infrastruktura in programi skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi. Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot je eno izmed ključnih izhodišč razvoja turistične infrastrukture in programov na teh območjih.

17. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)

Poselitveno in prometno omrežje se usklajeno razvijata.

(2)

Bodoča daljinska povezava V. in Jadransko-jonskega koridorja in glavna železniška proga E 70 predstavljata prometno vozlišče z neposredno železniško povezavo, ki omogoča razvoj gospodarske cone z boljšo dostopnosti in preusmerjanjem prometnih tokov s cestnega na železniško omrežje kot je širitev industrijsko obrtne cone Neverke z ureditvijo prometnega terminala: razkladalne rampe in podaljšanjem železniškega industrijskega tira.

(3)

Prestavitev glavne državne ceste G1-6 zagotovi ustrezno prometno mrežo za izločitev tranzitnega in tovornega prometa izven središča naselja Pivka na obvozno cesto ter ureditev križišč v cilju zagotovitve ustreznega navezovanja lokalnih cest, prepustnosti in prometne varnosti vseh udeležencev v prometu.

(4)

Na vzhodnem delu naselja Pivka se zgradi obvoznico, ki bo obšla osrednje poselitveno območje in omogočila dokončno izločitev tranzitnega prometa iz celotnega območja UN Pivka.

(5)

Po prestavitvi glavne državne ceste G1-6 se ohrani obstoječa trasa G1-6 kot glavna povezovalna struktura mesta. S prometno preusmeritvijo tranzitnega prometa ter ureditvijo peščevih površin in zasaditvijo drevoreda (promenadne ulice) se ustvarijo funkcionalne in vizualne povezovalne poti. S tem se povežejo skoraj vsa družbena ter rekreacijska območja v naselju s čimer bo jedro mesta pridobilo pravi mestni značaj.

2.4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

18. člen

(ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine)

(1)

Ključnega pomena za razvoj občinskega središča Pivka in posledično občine ter z vidika prometne varnosti in zagotavljanja ustrezne državne prometne infrastrukture je:

-

Nova daljinska povezava V. in Jadransko-jonskega koridorja,

-

Prestavitev glavne državne ceste G1-6,

-

Gradnja vzhodne pivške obvoznice.

(2)

Usmeritve za razvoj gospodarske javne infrastrukture so prikazane v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na:

-

Listu 2.1: Zasnova gospodarske javne infrastrukture - prometna infrastruktura (M 1:50.000),

-

Listu 2.2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture - komunalna in energetska infrastruktura (M 1:50.000).

19. člen

(nova daljinska povezava V. in Jadransko-jonskega koridorja)

Nova daljinska povezava V. in Jadransko-jonskega koridorja v vseh variantah bodoče trase prečka območje Občine Pivka in zagotavlja medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem območju Slovenije. Umestitev trase nove daljinske povezave mora omogočiti neposredno navezavo Pivke in navezavo drugih pomembnih lokalnih središč (Dolnja Košana - Neverke) in razbremeniti obstoječe prometnice, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet. Načrtovana mora biti tako, da bo podpirala razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi.

20. člen

(prestavitev glavne državne ceste G1-6)

(1)

Na območju urbanega naselja Pivka se prestavi glavna državna cesta G1-6, ki zagotavlja izločitev tranzitnega in tovornega prometa izven središča naselja Pivka na obvozno cesto ter ureditev križišč in s tem zagotovi ustrezno navezovanje lokalnih cest ter prepustnost in prometno varnost vseh udeležencev v prometu.

(2)

Spremeni se potek glavne ceste G1-6 in sicer se prestavi potek G1-6 na delu Kolodvorske ceste od križišča s Snežniško in Postojnsko cesto do načrtovanega novega podhoda pod železniško progo na južnem robu UN Pivka. Prestavitev G1-6 poteka po novogradnji ceste od predvidenega krožišča na Snežniški cesti preko skladiščnih površin do križišča z obstoječo Radohovsko potjo, kjer se trasa obrne v levo in preko S-krivine nadaljuje naprej v tunel pod Kerinom. Ob izhodu iz tunela se trasa priključi na obstoječo cesto Pivka - Ribnica oziroma na projektirano rešitev novega podhoda pod železniško progo.

(3)

Obstoječa trasa G1-6 se ohrani kot glavna povezovalna struktura mesta.

21. člen

(vzhodna pivška obvoznica)

(1)

Vzhodno od naselja Pivka se zgradi vzhodno obvoznico s severnim priključkom na G1-6 v načrtovanem štirikrakem križišču / krožišču v višini Gradca in južnim priključkom v načrtovanem krožišču Javor.

(2)

Zasnova prometnega omrežja v mestu Pivka razbremenjuje središče naselja in Kolodvorske ceste med obema osrednjima križiščema in preusmerja potek glavne ceste G1-6 iz središča, slednjega pa prepustiti potrebam naselja Pivka.

22. člen

(drugi deli omrežja državnih cest)

(1)

Prenovi se tudi druge dele omrežja državnih cest, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Urede se križišča z navezavami lokalnih cest.

(2)

Na območju občine Pika so evidentirani prehodi, na katerih se vrši masovna delitev dvoživk v času razmnoževanja in priprave na zimovanje na cesti Ilirska Bistrica-Divača ob Reki na odseku Vreme-Ribnica in na cesti Pivka-Ribnica-Ilirska Bistrica ob Mrzlem potoku in Reki. V primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na teh cestah se načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.

23. člen

(lokalno cestno omrežje)

(1)

Obstoječa trasa G1-6 se po prestavitvi glavne državne ceste G1-6 v delu naselja Pivka ohrani kot lokalna cesta.

(2)

Na vzhodnem delu naselja Pivka se načrtuje ureditev obvoznice, prečnih zbirnih lokalnih cest in izgradnja novih lokalnih krajevnih cest.

(3)

Izvedejo se rekonstrukcije lokalnih cest skladno s potrebami.

(4)

Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 in v območjih naselij s kolesarsko stezo in pločnikom ali posebna površina za kolesarje in pešce.

(5)

Varuje in zagotavlja se optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

(6)

V primeru rekonstrukcije ali investicijsko vzdrževalnih del na vseh lokalnih cestah se načrtujejo ustrezni prehodi za dvoživke.

24. člen

(železniško omrežje)

(1)

Za vzpostavitev pogojev za razvoj policentrične strukture urbanega sistema, gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti države se zagotavlja neposredne železniške povezave gospodarskih con in posameznih gospodarskih subjektov na železniško omrežje.

(2)

Uredi se manjši prometni terminal: razkladalno rampo in podaljšanje železniškega industrijskega tira na glavni železniški progi E 70 s ciljem zagotoviti boljšo dostopnost IOC Neverke in preusmeriti prometne tokove s cestnega na železniško omrežje.

(3)

Za navezovanje na evropsko »TEN« infrastrukturno omrežje ter V. in X. panevropski prometni koridor, se rekonstruira in dogradi daljinske železniške povezave mednarodnega pomena, ki bodo omogočale hitrosti do 160 km/h v smereh od Sežane do Ljubljane in Maribora in naprej proti Gradcu (II. tir Maribor - Šentilj), od Zidanega mosta proti Zagrebu, Ljubljane do Jesenic in naprej proti Avstriji (II. tir Ljubljana-Jesenice-Podrožca), od Pivke prek Ilirske Bistrice naprej proti Reki in od Pragerskega skozi Ormož in Mursko Soboto proti Budimpešti. Omogoči se gradnjo nove učinkovitejše daljinske povezave mednarodnega pomena od Kopra do Divače - II. železniški tir. Na te proge, ki so neposredno vezane na evropske prometne tokove, se navezuje državna in regionalna prometna vozlišča za tovorni in potniški promet, s katerimi se omogoči konkurenčne pogoje za razvoj dejavnosti v evropskem prostoru.

(4)

Na daljinsko hitro železniško povezavo (Omrežje transevropske daljinske hitre železniške povezave v okviru V. panevropskega prometnega koridorja, ki povezuje Benetke preko Ljubljane in Zagreba z Budimpešto) se naveže prometno vozlišče na območju Pivke s povezavo proti Istri z ustrezno posodobitvijo obstoječih železniških prog v koridorjih obstoječih železnic, kadar to omogočajo tehnične in tehnološke rešitve in je prostorsko racionalno.

(5)

Obstoječe železniške postaje predvsem železniško postajo v Pivki se oblikuje v sodobno intermodalno vozlišče.

(6)

Uredijo se nova izven nivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.

25. člen

(prometno logistični terminal)

Nova daljinska povezava V. in Jadransko-jonskega koridorja se načrtuje tako, da podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi (umestitev prometno-logističnega terminala v neposredno bližino nove daljinske cestne povezave in glavne železniške proge E-70).

26. člen

(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)

V vseh naseljih se zagotavlja površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa.

(2)

Na območju občine se zgradi omrežja kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze oziroma poti.

(3)

V Pivki se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.

(4)

Na območju občine se vzpostavi kolesarske povezave rekreacijskega in turističnega značaja:

-

Kolesarska pot Po jezerih,

-

Kolesarska pot Na Sv. Trojico,

-

Kolesarska pot Na Jurišče,

-

Kolesarska pot Na Šilentabor,

-

Košanska kolesarska pot,

-

Kolesarska pot Sušiška Brda.

(5)

Pri načrtovanju novih kolesarskih stez, konjeniških poti, pešpoti in drugih podobnih poti v gozdu in gozdnem prostoru se prvenstveno uporabljajo obstoječe gozdne prometnice tako, da je gospodarjenje z okoliškimi gozdovi nemoteno. Če pa se za te namene gradi nove poti in steze, naj se načrtujejo in gradijo tako, da bodo omogočale tudi gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.

(6)

Kolesarske poti, pešpoti ter druge rekreacijske poti naj se zlasti na območjih ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot načrtujejo po že obstoječih poteh.

27. člen

(mirujoči promet)

(1)

V občinskem središču Pivka se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami (lahko tudi s parkirnimi hišami). Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(2)

Dogradi se parkirišča ob obstoječih javnih objektih (jedro Pivke, vrtec Pivka, stanovanjske soseske, ipd.) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov. Urejene parkovne površine in zelenice in drevoredi (promenadna ulica) se v bodočem mestnem jedru Pivke ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.

(3)

Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejši prometnicah, predvsem pa ob priključkih na traso bodoče avtoceste, v okviru gospodarskih con in ob obstoječih tovrstnih parkiriščih se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.

(4)

Parkirišča za avtodome se zagotovijo ob nosilni razvojni turistični osi Ljubljana-Kvarner na območju Občine Pivka.

28. člen

(javni potniški promet)

(1)

Med Pivko in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Pivka se kot občinsko središče razvija v prometno vozlišče za javni potniški promet. V ta namen se delno preuredi območje ob železniški postaji v Pivki kot vozlišče oziroma prestopna točka med posameznimi prometnimi sistemi in kot stekališče potniških prometnih tokov.

(2)

Urede se dodatna avtobusna postajališča na območju železniške postaje v Pivki, ob glavni državni cesti G1-6 na območju Radohovske poti. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, so uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.

(3)

Železniške postaje v Pivki, Gornji Košani in Narinu se ohranjajo na obstoječih lokacijah. Železniška postaja se preuredi v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila.

29. člen

(zasnova omrežja in objektov s področja energetike)

(1)

Občina Pivka skladno s konceptom trajnostnega razvoja in Ekoregije vzpodbuja predvsem:

-

Gradnjo objektov z učinkovito rabo energije,

-

Izkoriščanje sončne energije in lesne biomase kot enega izmed pomembnejših lokalnih virov energije gradnjo objektov,

-

Izkoriščanje drugih obnovljivih virov energije za energent.

(2)

Na območju Občine Pivka so sledeči elektroenergetski objekti za razdeljevanje in prenos električne energije - RTP in daljnovodi:

-

RTP 110/20 kV Pivka,

-

DV 110 kV Divača-Pivka (šifra:D-1007),

-

DV 110kV Pivka-Ilirska Bistrica (šifra: D-1008).

(3)

Na območju Občine Pivka je načrtovana rekonstrukcija daljnovodov, navedenih v prejšnji točki tega člena, s prehodom na dvosistemska daljnovoda. Rekonstrukcija je načrtovana na celotni trasi Pivka-Ilirska Bistrica-Matulji.

30. člen

(zemeljski plin)

Pri načrtovanju trase prenosnega plinovoda M 8 na odseku Kalce-Jelšane je potrebno zagotoviti usklajen razvoj poselitvenega omrežja in omrežja gospodarske javne infrastrukture in zato upoštevati:

-

Bodoči prometno logistični terminal (Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih, v pripravi razvojna študija - Usmeritve za umeščanje in razvoj intermodalnega prometno logističnega terminala v Pivki, nosilec in naročnik DRSC) kot potencialnega uporabnika plinovodnega omrežja predvsem v smislu medsebojnega povezovanja infrastrukturnih omrežij (prometa in energetike),

-

Širitev Industrijsko obrtne cone Neverke z manjšim prometnim terminalom in območjem za sončne celice,

-

Prednostno umeščanje trase v prostor Košanske doline, v območja že obstoječe gospodarske javne infrastrukture (železnica, bodoča AC ipd.),

-

Neprimernost kvalitetne kulturne krajine Pivške planote za umeščanje novih objektov gospodarske javne infrastrukture.

31. člen

(obnovljivi viri energije)

(1)

Spodbuja se koncept energetske neodvisnosti in uporaba obnovljivih virov energije, in sicer uporaba:

1.

Biomase (les in lesni odpadki) kot energenta za skupne kotlovnice in kot vir ogrevanja za individualna kurišča v individualnih stanovanjskih objektih.

2.

Sončne energije s:

-

Solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov - pasivna izraba,

-

Sončnimi zbiralniki za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov - aktivna izraba,

-

Sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije - fotovoltaika.

3.

Hidroenergije z gradnjo malih hidroelektrarn.

4.

Energije vetra z gradnjo vetrnih elektrarn.

5.

Geotermalne energije.

(2)

Izkoriščanje sončne energije s sončnimi celicami se usmerja v območje širitve industrijsko obrtne cone Neverke in tudi druga območja, primerna z izkoriščanje sončne energije z vidika ohranjanja kvalitetne kulturne krajine in osončenosti prostora (relief).

(3)

Izraba lesne biomase se prednostno načrtuje pri daljinskem ogrevanju za večje (družbene) objekte in pri individualnih sistemih ogrevanja.

(4)

Vzpodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njihova izraba, v skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami.

(5)

Pri načrtovanju poteka novih vodov ali drugih objektov energetske gospodarske javne infrastrukture je potrebno posebno pozornost posvečati predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov in pa na prečkanju območij naravne krajine in območij kvalitetno kulturne krajine (območje Pivške planote vzhodno od G1-6 in območje Snežnika z Javorniki). Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora je potrebno pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posvetiti umeščanju objektov in naprav, zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti ter na bivalno okolje. Objekti energetske gospodarske infrastrukture se načrtujejo izven varovanih območij narave, njihovo umeščanje v prostor se izvaja na tak način, da bo zagotovljeno ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

32. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo vseh (gosteje) poseljenih območij v občini, naselij in turistično-rekreacijskih ureditev z zaščito vseh vodnih virov v Občini Pivka in rekonstrukcijo in posodobitvijo vodo oskrbnega sistema ter povezovanjem v racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme pri čemer bo upoštevala in prednostno načrtovala rekonstrukcijo magistralnega vodovoda Postojna - Pivka v skladu z Idejno zasnovo Rekonstrukcija primarnega dela vodovodnega sistema Postojna-Pivka (izdelal ISAN 12, d.o.o.št. proj.:231/98, februar 2008).

33. člen

(varstvo virov pitne vode)

(1)

Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Posebno pozornost se nameni varstvu vodnih virov Malni, Gornja Košana (Pungrat), Stara Sušica (Božjanovec, Curek), Zagorje (Izvir Pivke), Šilentabor (Podtabor), Nadanje selo (Lozica, V Zgonu) in Narin (Močila, Pod bregovi, V Kenici), Pivka (Izvir pod Očjakom), kjer se lahko intenzivira dejavnosti samo ob upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.

(2)

Potrebno je zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode iz vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zaščititi.

(3)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe (vodni viri Malni) in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode. Za ta namen se zagotovi ustrezno varstvo strnjenega območja gozdov na območju Javornikov (največji potencialni vodni vir).

34. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1)

Občina bo vsem prebivalcem zagotavljala stalno in neoporečno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.

(2)

Vodooskrba občine se zagotavlja prek obstoječega vodovodnega sistema, pri katerem se prednostno rekonstruira in posodobi magistralni vodovod Postojna - Pivka v skladu z Idejno zasnovo Rekonstrukcija primarnega dela vodovodnega sistema Postojna-Pivka (izdelal ISAN 12, d.o.o.št. proj.:231/98, februar 2008) ter z izgradnjo morebitno potrebnih novih vodovodov. S tem bosta zagotovljeni zadostna količina in ustrezna kakovost pitne vode v občini.

(3)

Občina v skladu s konceptom Ekoregije in trajnostnega razvoja uporabo čiste padavinske vode za sanitarne potrebe z namenom vzpodbujati zmanjšanja porabe pitne vode kljub priključku na javno vodovodno omrežje.

35. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)

Občina dogradi sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode tako, da v Pivki in Zagorju dogradi kanalizacijsko omrežje in v drugih naseljih zagotovi izgradnjo centralnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami. Prioritetno se posegi za izboljšanje odvajanja in čiščenja odpadne vode izvedejo v aglomeraciji Pivka (Pivka, Petelinje, Radohova vas, Hrastje), Trnje, Klenik in Selce, nato pa še v ostalih naseljih, ki imajo pomanjkljivo vzpostavljeno kanalizacijsko omrežja in se bodo z njim opremila v skladu z Novelacijo študije odvajanja in čiščenja odpadnih vod za naselja v Občini Pivka (izdelal Segis, št. proj.: 06021TEH, maj 2007):

-

Aglomeracija Pivka (območja naselij z obremenjenostjo med 2.000 PE in 10.000 PE): opremljenost z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo se zagotovi do 31. decembra 2015, do 31 decembra 2017 pa tudi priključitev najmanj 95% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

-

Naselja Neverke, Dolnja Košana, Zagorje, Kal, Trnje, Narin, Palčje, Selce, Radohova vas, Klenik, Jurišče, Gornja Košana, Parje, Nova Sušica, Drskovče, Volče, Mala Pristava: opremljenost z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo se zagotovi do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa tudi priključitev najmanj 80% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.

-

Izbran sistem odvodnje je ločen sistem gravitacijske kanalizacije.

-

Odvodnjavanje padavinskih vod se zagotovi le v aglomeraciji Pivka.

(2)

Gradnjo in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda po posameznih naseljih:

-

Pivka (Radohova vas, Hrastje, Petelinje) Trnje, Klenik in Selce: Gradnja nove komunalne čistilne naprave 6500 PE in dogradnja kanalizacijskih vodov odvodnjavanja gospodinjskih odpadnih vod v naselju Pivka in rekonstrukcija obstoječega sistema odvajanja padavinskih vod (mešan kanalizacijski sistem primarnih vodov, ki je na več mestih iz geomehanskih razlogov uničen in popolnoma prepušča odpadno vodo v podtalje na mestih prelomov in dotrajanosti kanalov). Za odvajanje padavinskih vod se opremljajo javne površine, kot so s pločniki in požiralniki opremljena cestišča, javna parkirišča, javni objekti. Morebitni novi meteorni kanali potekajo ob predvidenih kanalih za odvodnjo gospodinjskih odpadnih vod.

-

Neverke, Dolnja Košana: Načrtuje se gradnja kompaktne (tipske) čistilne naprave in rekonstrukcija in dogradnja obstoječega sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Zagorje: Povečanje zmogljivosti obstoječe male komunalne čistilne naprave 420 PE na 600 PE brez rekonstrukcije.

-

Kal: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 550 PE in izgradnja sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Narin: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 350 PE in rekonstrukcija in dogradnja obstoječega sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Palčje: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 350 PE in izgradnja sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Jurišče: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 250 PE in dogradnja obstoječega sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Gornja Košana: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 250 PE in dogradnja obstoječega sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Parje: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 150 PE in dogradnja obstoječega sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Nova Sušica: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 150 PE in dogradnja obstoječega sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Drskovče: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 150 PE in dogradnja obstoječega sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Volče: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 100 PE in gradnja sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

-

Mala Pristava: Načrtuje se gradnja male čistilne naprave 100 PE in gradnja sistema z ločenim odvajanjem gospodinjskih odpadnih vod. Opremljenost naselja z odvodnjo padavinskih vod ni potrebna.

(3)

Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja in ni predvideno glede na veljavno zakonodajo in Novelacijo študije odvajanja in čiščenja odpadnih vod za naselja v Občini Pivka, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.

36. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)

Občina Pivka v okviru Notranjsko - kraške regije določi rešitev odlaganja odpadkov po zaprtju obstoječe deponije Stara vas pri Postojni.

(2)

Občina vzpodbuja zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki.

(3)

Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov.

(4)

Za odlaganje gradbenih odpadkov je najbližja deponija gradbenih odpadkov v Kopru v občini Koper, posamezna manjša odlagališča zemeljskih odpadkov pa se lahko urejajo tudi na drugih delih občine, vendar na podlagi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj.

(5)

Za zbiranje odpadnih surovin se zagotovljene prostorske ureditve in objekti na območju industrijsko obrtne cone Neverke v neposredni bližini občinskega središča Pivka.

37. člen

(zasnova odprtih javnih površin v naseljih)

(1)

V občinskem središču se uredi zeleni sistem (drevoredi, parki, igrišča), kolesarske in pešpoti ter vzpostavi sistem javnih odprtih površin mesta (trgi, ploščadi ...).

(2)

Športna infrastruktura, ki je v občini izjemno pestra in lokalno dobro razvita, se ohrani.

(3)

V naseljih se ohranja osrednji vaški prostor. Po potrebi se vzpostavljajo novi »trgi«. Ohranjajo se zelene površine.

(4)

Po naseljih in v posameznih stanovanjskih soseskah se uredi otroška igrišča za različne starostne skupine otrok.

38. člen

(zasnova odprtih javnih površin izven naselij)

(1)

Vzpostavi se rekreacijske površine v naravnem okolju in kolesarske in peš poti v naravnem okolju.

(2)

Vzpostavijo se tematske poti (sprehajalne, konjeniške, planinske).

2.5 OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

39. člen

(okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)

(1)

V grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka so prikazana okvirna območja:

-

Naselij,

-

Območja razpršene poselitve,

-

Ostala območja razpršene gradnje.

(2)

Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na Listu 3: Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1:50.000).

2.6 OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE

40. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1)

Območja razpršene poselitve predstavlja pojav zaselkov in avtohtonih furmanskih gostišč s spremljajočimi objekti zunaj naselij.

(2)

Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na Listu 3: Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1:50.000).

2.7 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE

41. člen

(usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)

Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.

(2)

Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se:

-

Izboljša raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo,

-

Izboljša raven ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek in podobno,

-

Poveča pogostost in kvaliteto vključevanja javnih prostorov urbane in ruralne strukture,

-

Zagotovi raznolikost zelenih in drugih javnih odprtih površin glede vloge, uporabnosti in njihovega pomena za prepoznavno podobo naselja,

-

Zagotovi dostopnost za vse prebivalce in teh površin,

-

V središča naselij prednostno umešča javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami,

-

V čim večji možni meri ohranja elemente tradicionalne kulturne krajine s povezavami v odprt prostor z namenom ohranjanja visoke stopnje biotske raznovrstnosti (zlasti zaradi zagotavljanja koridorjev za ogrožene in zavarovane živalske vrste).

(3)

Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in sestavine biotske raznovrstnosti (zlasti habitate zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst) se vključujejo v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov predvsem reke Pivke.

(4)

Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter ustrezne povezave z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave.

(5)

Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti z ustreznim komunalnim opremljanjem zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.

42. člen

(usmeritve za prenovo naselij)

(1)

Pri načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.

(2)

Celovita prenova se določi, kadar je treba izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v določenem naselju ali delu naselja, ali kadar je ob tem mogoče z ohranitvijo identitetnih vrednosti naselja in arhitekture ter kulturne dediščine ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja.

(3)

Območje delne prenove se določi za površine v naselju, ki so zaradi neprimerne ali ekstenzivne rabe, neustrezne kakovosti bivanja ali neprimerne komunalne opremljenosti razvrednotene. Za območje celovite prenove se izdela občinski podrobni prostorski načrt, ki se lahko izdela tudi za posamezna območja delne prenove.

(4)

Prenova ne sme spremeniti oziroma povzročiti izgube pasov vegetacije, zelenih območij ob vodotokih, kalov, mlak … Zagotovi se ohranjanje morebitnih habitatov zavarovanih živalskih vrst (npr. dvoživk, netopirjev …).

43. člen

(usmeritve za razvoj industrijske in proizvodne dejavnosti)

(1)

Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in načrtovane gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljša se njihova prometno dostopnost in infrastrukturna oprema, izvedejo se ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Gospodarske cone se načrtujejo predvsem na območju občinskega središča in lokalnih središč (PLS) ter v njihovih vplivnih območjih oziroma v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica, načrtovana daljinska povezava na V. in Jadransko-jonski koridor).

(2)

V lokalna središča (LS in MPLS) se umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.

44. člen

(usmeritve za razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti)

Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko središče in lokalna središča (PLS, LS in MPLS) v skladu z njihovo vlogo in pomenom v policentričnem urbanem sistemu Občine Pivka, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (javni potniški promet, kolesarske in peš poti).

45. člen

(usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje)

(1)

Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter v območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti.

(2)

Stanovanjske površine se zagotavljajo:

-

Za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske in prostostoječe hiše ipd.) na območju občinskega središča Pivka,

-

Kot organizirana in neorganizirana gradnja eno in dvostanovanjskih objektov v lokalnih središčih PLS, LS in MPLS,

-

Kot avtohtone oblike stanovanj v stanovanjskih objektih na domačijah in v enostanovanjskih ter dvostanovanjskih objektih (prostostoječe hiše in dvojčki) v ostalih naseljih.

(3)

Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše in varovana stanovanja, ki se zagotavljajo v Pivki in lahko tudi v drugih lokalnih središčih (PLS, LS in MPLS), ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.

(4)

V podeželska naselja se umeščajo dejavnosti, povezane z bivanjem, kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi:

-

Centralne dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni in vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja.

-

Družbene dejavnosti (ambulante, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.),

-

Turistične dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju, avtokampi, kmečki turizem ipd.).

-

Mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

(5)

Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali z dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnosti za komunalno opremljanje. Take dejavnosti se načrtuje izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

46. člen

(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje in ohranjanje poselitve na območjih sanacije in prenove razpršene gradnje)

(1)

Nova razpršena gradnja ni dovoljena.

(2)

Posebna območja razpršene gradnje (posamične farme Perutnina Pivka d.d.) se ne vključi v naselja, saj namembnost območij (dejavnost posamičnih farm) ni skladna z prevladujočo namembnostjo naselij oziroma je zaradi specifičnih zahtev dejavnosti potreben umik od območij naselij. Na posebnih območjih razpršene gradnje se gradnja novih objektov dovoli le v primeru, da novogradnje predstavljajo nujne funkcionalne dopolnitve in morfološko ter funkcionalno zgoščanje na območjih, kjer obstoječa proizvodna dejavnost ni moteča za sosedna območja naselij ali športno- rekreacijsko in turistično dejavnost. Za sanacijo posebnih območij razpršene gradnje se izdela občinski podrobni prostorski načrt.

(3)

Ostala obstoječa območja razpršene gradnje se sanira kot ostala območja razpršene gradnje. Za sanacijo obstoječih območij razpršene gradnje se izdela občinski podrobni prostorski načrt.

(4)

Drugo razpršeno gradnjo predstavljajo posamični novejši objekti ali skupine takšnih objektov v krajinskem prostoru (stanovanjski objekti, počitniške hiše ipd.) v zelo majhnem obsegu in tipološko in glede namembnosti neustrezni pomožni in drugi objekti (nadstrešnice, garaže, lope idr.).

(5)

Navedena razpršena gradnja se sanira predvsem s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo. Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet in se obenem nahaja izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter izven habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

47. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij, tako da bo pri novogradnjah in prenovah zagotovljeno:

-

Varovanje značilnosti naselij in stavbnih kompleksov ter stavb, ki tvorijo arhitekturno identiteto krajine,

-

Prilagajanje funkcionalnih in oblikovnih značilnosti obstoječi strukturi, ki tvori arhitekturno identiteto krajine, kot ohranjanje ali interpretacija teh značilnosti,

-

Varovanje avtohtonega merila naselij v krajini in avtohtone oblikovne podobe,

-

Prenova in sanacija razvrednotenih območij,

-

Sožitje med obstoječimi kvalitetnimi značilnosti prostora, ki gradijo njegovo identiteto in prepoznavnost in novimi arhitekturnimi in krajinskimi značilnostmi prostora,

-

Prilagajanje prostorske zasnove razvoja naselij reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij, morfologiji obstoječe zazidave ter drugim lastnostim, ki zagotavljajo ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. mejice, kali…).

(2)

Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih značilnosti naselij in stavbnih kompleksov ter stavb, ki tvorijo arhitekturno identiteto krajine in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.

(3)

Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij upošteva tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter vzpodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov.

(4)

Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.

48. člen

(usmeritve za izjemno načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor zunaj območja naselja)

(1)

Prostorske ureditve, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih, se lahko načrtuje zunaj območja naselja, pri čemer je obvezno kompleksno urejanje prostora in načrtovanje predvidene prostorske ureditve z občinskim podrobnim prostorskim načrtom oziroma z občinskim prostorskim načrtom v natančnosti in obsegu občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(2)

Zunaj območja naselij se lahko načrtuje prostorske ureditve in posamezne objekte, ki:

-

Neposredno služijo kmetijski dejavnosti (živinorejske farme, gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije in prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti ter čebelnjaki, kozolci, lope, staje za drobnico in konje, ipd.), vendar naj bodo locirani v prostor tako, da ne bodo posegali v gozd v in gozdni prostor.

-

Neposredno služijo gozdarski dejavnosti in lovski dejavnosti (žage, lovske opazovalnice, logarnice, lovski domovi, traktorske vlake, gozdne ceste, protipožarne presek in poti ter lovske preže), vendar morajo biti v prostor locirane v skladu z gozdnogospodarskimi in lovno gojitvenimi načrti.

-

Neposredno služijo turistični dejavnosti ali športu in rekreaciji (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki ipd.) vendar samo v območju gozdnate in kmetijske krajine in niso oddaljena več kot 1 km od območja stavbnih zemljišč.

-

So namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),

-

So namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro).

-

Za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine.

-

Za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja.

-

Za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.

(3)

Zunaj naselij se izjemoma omogoči tudi načrtovanje dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali morajo biti locirane na nepozidanem prostoru zaradi narave dejavnosti (posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, inovacijski center, spomenik, razstave na prostem - forma viva, planinski domovi ipd.), pri čemer se zagotovijo preveritve in utemeljitve z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev.

(4)

Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor zunaj območja naselja naj bo kolikor mogoče omejeno in skrbno pretehtano.

(5)

Vse načrtovane prostorske ureditve zunaj naselij, predvsem pa njihovo namembnost, lego, velikost in oblikovanje ter njihovo vlogo in pomen v policentričnem urbanem omrežju občine in regije, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Prostorske ureditve in posamezne posege v prostor zunaj območja naselja se izvaja izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter izven habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

49. člen

(usmeritev za razvoj naselij)

(1)

Razvoj občinskega središča se načrtuje na podlagi urbanističnega narta.

(2)

Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi je potrebno:

-

Zagotavljati izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja turizma in podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem).

-

Razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjati gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

-

Ohranjati obstoječo gostoto prebivalcev in s tem povezano kvaliteto bivalnega in delovnega okolja.

(3)

Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na Listu 3: Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1:50.000).

2.8 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINSKEGA SREDIŠČA PIVKA

50. člen

(vizija prostorskega razvoja naselja Pivka)

(1)

Pivka se razvija kot:

-

Gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče občine,

-

Urbano naselje s starim trškim in več vaškimi jedri,

-

Občinsko središče in središče medobčinskega pomena.

(2)

Urbano naselje Pivka se oblikuje kot osrednje gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno in izobraževalno središče občine občinskega pomena in tudi medobčinskega (regionalnega) pomena. Prestavitev državne ceste G1-6 na območju naselja Pivka omogoči prestrukturiranje prometne mreže naselja, ki bo omogočal:

-

Intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti,

-

Vzpostavitev osrednje zelene osi, povezovalnih poti, promenadnih ulic, novih obvoznih cest in novih stanovanjskih območij različnih gostot,

-

Racionalno rabo prostora s pravilnim umeščanjem dejavnosti, ki bo naselje povezalo v celoto in izboljšalo kvaliteto bivanja,

-

Nove poselitvene in zaposlitvene možnosti, atraktivne v širšem prostoru.

(3)

Urbano naselje Pivka se razvija kot bodoče mesto in kot nosilec nekaterih funkcij središča regije, in sicer se razvija predvsem tiste funkcije, ki predstavljajo njeno primerjalno prednost bodisi v regiji bodisi v državi.

(4)

Za uspešen razvoj gospodarstva Pivka izkorišča prednost izrazito ugodne prometne in strateške lege in usklajeno razvija prometno in poselitveno omrežja, ki omogoči razvoj gospodarske cone ob prometnem vozlišču z neposredno železniško povezavo s ciljem boljše dostopnosti in preusmerjanja prometnih tokov s cestnega na železniško omrežje (širitev industrijsko obrtne cone Neverke s prometnim terminalom ob obstoječi železniški progi Ljubljana-Trst). Za dosego navedenega cilja se pri prostorskem načrtovanju usklajuje razvojne potrebe RS in Občine Pivka predvsem pri določitvi trase bodoče AC Ljubljana-Jelšane-Reka in poselitve v Občini Pivka.

(5)

Bodoče mesto Pivka izkorišča za razvoj turizma ohranjena območja Naturo 2000, bogate energetske vire in lego ob glavni turistični prometnici v RS v neposredni bližini najpomembnejših turističnih znamenitosti v RS s širitvijo obstoječega Parka vojaške zgodovine na jugu Pivke in ureditvijo ustreznih namestitvenih kapacitet in turistične infrastrukture (avtokamp za avtodome, kolesarske steze).

(6)

Pivka vzpodbuja razvoj funkcij medobčinskega središča predvsem z razvojem izobraževalnih funkcij (raziskovalnih in izobraževalnih ustanov) in družbenih funkcij (zdravstveni dom).

(7)

Urbano naselje Pivka bo z notranjim razvojem naselja izpolnilo kriterije za mesto glede števila prebivalstva.

(8)

Urbano naselje Pivka bo s spremenjeno arhitekturno - urbanistično zasnovo povezala nepovezane kvalitetne strukture v celoto in sicer z vzpostavitvijo glavne povezovalne struktura - promenadne osi.

(9)

Z razvojem raziskovalnih in izobraževalnih ustanov (Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja, Inovacijski center, ipd.) in visoko tehnoloških dejavnosti v industrijsko obrtni coni Neverke se bodo povečevale zaposlitvene možnosti aktivnega prebivalstva z povečevanjem deleža zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in zmanjševale migracije aktivnega prebivalstva v sosednja zaposlitvena središča. Zaposlitvene možnosti se bodo povečevale tudi z širitvami območij za gospodarske cone.

(10)

Koncept prostorskega razvoja občinskega središča Pivka je prikazan v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na Listu 5: Koncept prostorskega razvoja občinskega središča Pivka (M 1:15.000).

(11)

Podrobnejše usmeritve so navedene v Prilogi 5 (Urbanistični načrt naselja Pivka).

2.9 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

51. člen

(splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Krajina v Občini Pivka se razvija kot naravna krajina, kulturna krajina in pretežno urbana krajina, in sicer:

-

Kot naravna in kulturna krajina, katere preplet predstavlja pomembno prvino prepoznavnosti,

-

S trajnostno rabo zemljišč,

-

S trajnostno, sonaravno in večnamensko rabo gozdov,

-

Z razvojem trajnostnih oblik turizma skladno s konceptom Ekoregije,

-

S preprečevanjem opuščanja rabe prostora (kmetijskih zemljišč) in posledično zaraščanja kulturnih krajin,

-

Z ohranitvijo značilnih krajinskih vzorcev in ključnih značilnosti za posamično enoto krajine.

(2)

Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na Listu 4: Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000).

52. člen

(usmeritve za razvoj v naravni krajini)

(1)

Naravna krajina se razvija v skladu z naravno dinamiko, kjer je človekov razvoj omejen zaradi prevladujočih naravnih značilnosti, ali dinamičnih naravnih procesov. Poseljenost, v kolikor ni ogrožena z nevarnimi naravnimi procesi se ohranja iz narodno obrambnih vidikov, s tem da naj se izboljšuje prometno povezanost do lokalnih središč (PLS, LS in MPLS), spodbuja posebne razvojne programe s področja ekološkega kmetovanja ali trajnostnega turizma (koncept razvoja Ekoregije).

(2)

Gozd se ohranja kot površinski pokrov zlasti na severnem in vzhodnem delu občine z značajem pretežno gozdne krajine.

(3)

Ohranja se sklenjenost in povezanost gozdnega pokrova kar se upošteva pri določanju namenske rabe zemljišč.

53. člen

(usmeritve za razvoj v kulturni krajini)

Kulturno prepoznavnost občine oblikuje pretežno kulturna krajina. Razvoj kulturne krajine temelji na kulturni in krajinski raznolikosti in lokalnih virih in pri tem ohrani prepoznavne značilnosti identitete:

-

Pestrost prostorskih vzorcev,

-

Mozaični preplet gozda, agrarnih krajinskih vzorcev in tradicionalne poselitvene strukture,

-

Menjavanje kmetijskih in gozdnih površin v povezavi z valovitim reliefom občine.

54. člen

(usmeritve za razvoj v pretežno urbani in kmetijsko intenzivni krajini)

Pri prostorskem načrtovanju se ohrani prevladujoča naravna krajina z manjšim delom kulturne krajine in neznatnim delom pretežno urbane in kmetijsko intenzivne krajine.

55. člen

(usmeritve za razvoj kmetijstva)

Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:

-

Ohranja se tradicionalno kmetijsko proizvodnjo ter ekološko in prostorsko pestrost in pestrost kultur in s tem pestrost strukture kmetijskih zemljišč,

-

Spodbuja se nadaljnji razvoj osnovne kmetijske proizvodnje ter odločanje kmetov za dopolnilne dejavnosti (npr. turizem na kmetiji, izdelava mlečnih izdelkov, izdelava/pridelava avtohtonih izdelkov),

-

Preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč in izginjanje ekološko pomembnih grmovnih živic, obmejkov in gozdnih zaplat iz kmetijskih zemljišč,

-

Ohranja se obseg kmetijskih zemljišč,

-

Spodbuja se ekološko kmetovanje; sonaravno pridelava in reja domačih živali ter druge dejavnosti (sadjarstvo, živinoreja, reja drobnice, čebelarstvo) v skladu s konceptom Ekoregije,

-

Preprečuje se zmanjševanje mokriščnih predelov,

-

Postavljanje enostavnih objektov in lop za spravilo orodja v kmetijski krajini naj bo omejeno in skrbno pretehtano. Take objekte naj se postavlja izven zavarovanih območij, območij naravnih vrednot, in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter izven habitatnih tipov, ki se prednostno glede na druge habitatne tipe na območju RS ohranjajo v ugodnem stanju.

56. člen

(usmeritve za razvoj gozdarstva)

(1)

Ključne usmeritve za razvoj gozdarstva v občini so:

-

Preprečuje se velike prostorske posege predvsem v strnjeno gozdno matico in uničevanje za krajinsko sliko in ekološko stanje pomembnih gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih,

-

Morebitne nove gozdne prometnice se načrtujejo tako, da ne bodo ogrozile lastnosti, zaradi katerih so bila določena varovana območja narave ter izven pomembnejših delov habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo,

-

Izvaja se gozdno gojitvene operacije,

-

Ohranja se gozdove, ki imajo posebne varstvene režime,

-

Zagotoviti je treba večnamensko rabo gozda, skladno z drugimi usmeritvami in preprečiti posege in dejavnosti v gozdu, ki onemogočajo zagotavljanje ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja,

-

Pri gospodarjenju z gozdovi se upošteva načelo sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja ter večnamensko vlogo gozda. To načelo je zagotovljeno z gospodarjenjem v skladu z gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarske enote Vremščica, Jezerščak, Baba-Debela gora, Hrašče-Osojnica, Javornik in Jurjeva dolina,

-

Doseči optimalno odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in zagotoviti ustrezno vzdrževanje obstoječe mreže gozdnih prometnic,

-

V skladu z načrti varstva pred požarom v naravnem okolju se izvaja preventivno varstvo pred požari.

(2)

Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor morajo ohranjati ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu.

(3)

V območju gozdnih rezervatov: Ilov klanec, Dedna gora in Bička gora, ki so namenjeni raziskovalni funkciji, so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti.

(4)

Ključne usmeritve za posege v gozd in gozdni prostor so:

-

V strnjenih gozdnih kompleksih v gozdni in gozdnati krajini so dopustni manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, ki so potrebni za gospodarjenje z gozdovi in lov na divjadjo.

-

Preprečuje se krčenje gozdnih zaplat na kmetijskih zemljiščih, ki so pomembne za krajinsko sliko pokrajine ali pa opravljajo pomembno biotopsko funkcijo in funkcijo koridorskih povezav med masivom Javornikov in masivom Tabora, Osojnice in dalje Brkinov tako, da se na njih omogoča prehod za prosto živeče divje živali preko Pivške kotline.

-

Posege v gozd se usmerja na robna območja, kjer prevladujejo gozdovi s slabšo zasnovo, ki so nastali z zaraščanjem kmetijskih površin in kjer ni izjemno poudarjenih ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda.

-

Razvijanje turistične in rekreativne dejavnosti v območju gozdne krajine je potrebno uskladiti z določili gozdnogospodarskih načrtov z namenom preprečiti morebitne konflikte med različnimi uporabniki prostora.

-

Na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov je potrebno zagotoviti trajno prisotnost gozda.

-

Pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se poizvedbi posegov v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati.

-

Za vse posege v gozd in gozdni prostor ter za krčitve gozda v kmetijske namene je potrebno pridobiti soglasje oziroma dovoljenje zavoda za gozdove Slovenije.

57. člen

(usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)

(1)

Občina razvija turistične in prostočasne dejavnosti tako da postane uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma bo temeljil na naravnih in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina ipd.).

(2)

Razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti se usmerja predvsem na območje:

-

Razvojne osi Ljubljana-Kvarner z osrednjimi turističnimi projekti in večjimi programskimi vsebinami: Park vojaške zgodovine s turistično informacijskim centrom (animacije), Dvorec Ravne (rekreacija) in druge namestitvene kapacitete večjih zmogljivosti z gostinsko ponudbo.

-

Lokalnih turističnih središč: Slovenska vas, Trnje, Narin in Suhorje,

-

Naravne ohranjenosti ali kulturne dediščine kot razvoj dopolnilnih programov manjšega obsega z uporabo prednosti ohranjenega naravnega okolja ali kulturne dediščine, ekološko usmerjenimi vsebinami in v navezavi z drugo turistično infrastrukturo v občini: Turistična vas Narin, Šilentabor, Trnje, Čepno, Palčje, Kal, projekt Krpanova vas, Dežela presihajočih jezer, Brkinske sadne poti ...

58. člen

(kulturni in doživljajski turizem)

Razvoj kulturnega in doživljajskega turizma se usmerja v:

-

Park vojaške zgodovine,

-

Območja s pomembnimi objekti kulturne dediščine ali pričevalcev zgodovine (grad Kalc, Krpanova vas),

-

Naselja z varovano naselbinsko kulturno dediščino,

-

Na druge turistične točkah in območja, povezana s predstavitvijo kulturne dediščine (arheološka območja), naravnih vrednot (reka Pivka, Pivška presihajoča jezera in druge številne naravne vrednote) in ostala območja ohranjene kulturne krajine (območje Pivške planote vzhodno od G1-6).

59. člen

(tematske poti)

Občina vzpodbuja in zagotavlja:

-

Vzdrževanje in nadgrajevanje obstoječih tematskih poti (Brkinska sadna pot, Krpanova pot, kamnoseška učna pot na Kalu, Primož, Pot po presihajočih jezerih, Planinska pot) z združljivimi programi.

-

Ureditev novih tematskih poti, ki bodo povezale prepoznavne krajine in druga območja, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja varstva kulturne dediščine, kot so kolesarske poti, konjeniške poti, planinske poti.

-

Ureditev vstopnih in informacijskih točk prednostno v okviru prenovljenih obstoječih objektov, ter ustrezno infrastrukturo, predvsem parkirišča.

60. člen

(rekreativni, izletniški, ekološki turizem in prostočasne dejavnosti)

(1)

Izletništvo se prednostno razvija na območju ohranjene kulturne krajine (območje Pivške planote vzhodno od G1-6), v območju Javornikov in Snežnika le kot planinske pote, Vremščice, lokalnih turističnih središč (LTS) in gradov (grad Kalc), kjer se vzpodbuja razvoj osnovne infrastrukture (vstopna informacijska točka, gostinska ponudba in parkirišče).

(2)

Rekreativni turizem visoke kakovosti naj se razvije na območju obstoječega kompleksa dvorec Ravne.

61. člen

(prenočitvene kapacitete)

(1)

Sočasno s prostorskim umeščanjem večjih turističnih projektov in vsebin je potrebno zagotoviti tudi podporno turistično infrastrukturo:

-

Avtokampi (prednostno ekokamp) prednostno v bližini glavne razvojne turistične osi,

-

Počivališče za avtodome prednostno v bližini glavne razvojne osi.

(2)

Zagotavljajo se nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. Občina spodbuja razvoj apartmajskih naselij kot zaokroženih celot na lokacijah z dobro dostopnostjo in možnostjo komunalnega opremljanja.

62. člen

(usmeritve za pridobivanje mineralnih surovin)

(1)

Za ureditev novih pridobivalnih prostorov mineralnih surovin je treba zagotoviti izdelavo predhodnih preveritev, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo.

(2)

Nelegalne in opuščene kope, kjer eksploatacija ni več možna, je potrebno ustrezno sanirati, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora.

63. člen

(usmeritve za upravljanje z vodami)

(1)

Pri prostorskem načrtovanju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, sprožijo.

(2)

Redno vzdrževanje vodotokov se usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja ter upoštevajo omejitve s področja ohranjanja narave in upravljanja z vodami.

(3)

Zagotavljala se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami z uveljavljanjem načelo sonaravnosti in upoštevanjem naravna dinamika vodotokov.

(4)

Reko Pivko in reko Reko z obvodnim prostorom in presihajočimi jezeri se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti reke in obvodnega prostora ter značilnosti posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Rekreacijska območja se lahko urejajo ob upoštevanju omejitev in prepovedi poseganja v priobalna zemljišča in le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.

(5)

V ureditve obvodnega prostora naj se vključuje obnovo in prenovo starih mlinov in žag skupaj z jezovi, ki se lahko namenijo prvotni dejavnosti, turistični dejavnosti ali pridobivanju električne energije, upoštevajoč ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.

(6)

Občina bo zagotavljala ustrezno oskrbo s pitno vodo in varovala vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbujala varčno in smotrno rabo pitne vode.

64. člen

(usmeritve za razvoj na posebnih območjih)

Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je potrebno ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.

65. člen

(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)

Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja predvsem na območjih prepoznavnosti v skladu z usmeritvami za razvoj krajine.

66. člen

(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)

(1)

Občina v skladu s konceptom Ekoregije vzpodbuja trajnosten prostorski razvoj, ki vključuje štiri dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Kulturna dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki naj ga občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(2)

Pri prostorskem načrtovanju se:

-

Kulturna dediščina obravnava kot dejavnik kvalitete prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj,

-

Prostorske ureditve in posegi usmerjajo in načrtujejo tako, da se pri tem ohranjajo in prenavljajo območja in objekti obstoječe kulturne dediščine, še posebej naselbinske dediščine,

-

Upošteva ključna inštrumenta celostnega ohranjanja kulturne dediščine pri prostorskem načrtovanju, ki sta prenova urbanih in drugih območij ter upoštevanje vrednot in razvojnih potencialov dediščine.

(3)

Varstvo dediščine se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse enote kulturne dediščine. Dediščina se varujejo glede na tip (arheološka, stavna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Območja, kjer je treba zagotoviti celostno ohranjanja kulturne dediščine so predvsem:

-

Območja naselbinske dediščine,

-

Območja kulturne krajine in

-

Območja arheološke dediščine.

(4)

V prostorskem razvoju se posebna pozornost namenjena urejanju območij naselbinske dediščine, stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja) vključno z njihovim ambientalnim okoljem, profane stavbne dediščine, območjem memorialne dediščine in območjem arheološke dediščine, ki se načeloma varujejo »in situ«.

(5)

Na območju kulturne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

(6)

Za uspešno izvajanje celostnega ohranjanja kulturne dediščine se izvede ukrepe:

-

Vzpostavitev mehanizma za vzpodbujanje celostnega ohranjanja naselij s poudarkom na revitalizaciji in rehabilitaciji varovanih naselbinskih območij (povezati razvojne dejavnosti z aktivno revitalizacijo prednostno v lokalnih turističnih središčih: Narin, Šilentabor, Trnje),

-

Vzpostavitev mehanizma za vzpodbujanje celostne prenove historičnih naselbinskih jeder,

-

Vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje negativnih trendov upadanja števila enot dediščine (preprečitev propadanja in nelegalnih rušitev objektov kulturne dediščine in drugih nelegalnih posegi v prostor, ki vplivajo na ohranjanje objektov kulturne dediščine),

-

Vzpostavitev mehanizma za zaustavljanje trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturnih krajin in vplivnih območij enot kulturne dediščine,

-

Vzpostavitev mehanizma za zagotavljanje vzdržnega razvoja območij krajine s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni ravni (Pivška presihajoča jezera, poplavna območja reke Pivke) z upoštevanje vrednot in razvojnih potencialov krajine.

67. člen

(usmeritve za ohranjanje narave)

(1)

Občina v skladu s konceptom Ekoregije vzpodbuja trajnosten prostorski razvoj, ki vključuje štiri dimenzije vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Naravne vrednote in druga območja varovanj narave s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavljajo pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki naj ga občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.

(2)

Pri prostorskem načrtovanju se zagotavlja ohranjanje narave v skladu z načelom trajnostnega razvoja in koncepta Ekoregije.

(3)

Ohranjanje narave se v skladu z zahtevami pristojne službe zagotavlja za vse naravne vrednote in druga območja varovanj s področja ohranjanja narave, pri čemer se upošteva varstveni režim ter varstvene in razvojne usmeritve za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot.

(4)

Posebno pozornost je potrebno posvetiti konceptu celostnega varstva predvsem na območjih:

-

Ožja in širša zavarovana območja ter vplivna območja,

-

Območja predlagana za zavarovanje,

-

Naravne vrednote,

-

Območja, kjer se pričakuje ugotovitev obstoja naravnih vrednot,

-

Posebna varstvena območja (Natura 2000),

-

Ekološko pomembna območja,

-

Habitatni tipi in prvine biotske raznovrstnosti,

-

Habitati ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

68. člen

(usmeritve za varstvo vodnih virov)

(1)

Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov.

(2)

Vodni vir, ki predstavlja pretežni vir vode za celotno občino, je vodni vir Malni, ki se nahaja v občini Postojna. Vodovarstvena območja vodnega vira Malni se nahajajo na območju Javornikov in niso zaščitena.

(3)

Druga zajetja pitne vode in njihova vodovarstvena območja so: Gornja Košana (Pungrat), Stara Sušica (Božjanovec, Curek), Zagorje (Izvir Pivke), Šilentabor (Podtabor), Nadanje selo (Lozica, V Zgonu) in Narin (Močila, Pod bregovi, V Kenici), Pivka (Izvir pod Očjakom). Vode iz jugozahodnega dela občine tečejo v kraški vodonosnik Krasa, ki je vir pitne vode za Kras in obalo (vodni vir Klariči).

(4)

Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Prioritetno je potrebno vzpodbujati sprejem in uveljavitev Uredbe o varstvu vodnih virov Malni, za katerega je pristojna država. Na vodovarstvenih območjih se upoštevajo usmeritve:

-

Odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,

-

Odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (pretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave), spodbuja se zamenjava klasičnih nepretočnih greznic s prej omenjenimi sistemi.

-

Gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine.

(5)

Vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohrani oziroma očisti in ustrezno vzdržuje.

(6)

Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženje.

(7)

Posebno pozornost je treba nameniti vodovarstvenim območjem na območju vojaškega vadišča Poček (Javorniki), ki predstavlja veliko potencialno nevarnost za onesnaženje vodnih virov.

(8)

Ekološko sporne dejavnosti na vodovarstvenih pasovih niso dovoljene.

(9)

Potrebno je zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire je treba raziskati in ustrezno zaščititi.

69. člen

(usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)

Na območju občine so opredeljene tri vrste območij naravnih nesreč: potresna, poplavna in erozijska območja (pri slednjih gre za nizko stopnjo ogroženosti).

(2)

Območje občine spada med območja s potresno nevarnostjo VII. po MSC lestvici. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici.

(3)

Poplavna območja so v obvodnem prostoru vodotokov Reke in Pivke. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tudi prepoved gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v 15 m oziroma 40 m širokem pasu ob Reki in v 5 m širokem pasu ob Pivki in preostalih vodotokih in območjih njihovih visokih voda. Izjema so le rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. rekreacijske površine ob upoštevanju omejitev in prepovedi poseganja v priobalna zemljišča. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov ter območij, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se ne načrtujejo na poplavnih območjih. Ostali objekti se lahko gradijo ob pogoju, da je potrebno za vsak poseg, izdelati hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

(4)

Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.

(5)

Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se ne spreminjajo. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda.

(6)

V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih se zagotavlja, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, predvsem je potrebno usmerjati gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba zagotoviti izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.

(7)

Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet - glavna državna cesta G1-6, železnica; vojna).

(8)

V primeru, da je načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno ogroženih območjih neizogibno, je nujno uveljavitev prostorskih, urbanističnih, gradbenih, arhitekturnih in druge tehničnih ukrepov (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.) za preprečitev oziroma zmanjšanje morebitnih posledic ter zašito, reševanje (evakuacija) in pomoč. Za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih naj se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(9)

Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila umrlih ljudi na površinah obstoječih pokopališč v Pivki, Trnju, Šmihelu, Jurščah, Dolnji Košani in Zagorju. Ruševine se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju gozdnih in drugih kmetijskih zemljišč izven območij varovanj, in sicer zahodno od Selc v območju Kravjek, Kozji Dol, Podvršek in Šeplje. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so površine Osnovne šole Pivka, Krpanovega doma v Pivki, Osnovne šole Dolnja Košana, Osnovna šola Šmihel, Parka vojaške zgodovine in športne površine pri prej navedenih osnovnih šolah. Lokacija za sprejem mednarodne pomoči je predvidena na športnem stadionu v Pivki. Helioport je načrtovan v Postojni v občini Postojna. Regijski logistični center se načrtuje kot prostorska ureditve državnega pomena.

70. člen

(usmeritve za območja za potrebe obrambe)

(1)

Na območju občine se nahajajo naslednja območja posebnega pomena za potrebe obrambe:

-

Polhova jama: območje izključne rabe, območje omejene in nadzorovane rabe,

-

Gorica: območje izključne rabe,

-

Vojašnica Pivka: območje izključne rabe,

-

Poček - Bač s povezovalnim koridorjem: območje omejene in nadzorovane rabe,

-

Dedna gora: območje možne izključne rabe.

(2)

Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti, zlasti za razmestitev usposabljanje in delovanje vojske.

(3)

Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se ga lahko v primeru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih ali drugih nesrečah ter v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe.

(4)

Območje možne omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je del območja za potrebe obrambe, ki obsega varnostno območje, na katerem so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.

(5)

Za vse posege v območja za potrebe obrambe je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo.

2.10 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

71. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

Namenska raba se določi in prikaže za celotno območje občine. Osnovna namenska raba zemljišč se loči na:

-

Stavbna zemljišča,

-

Kmetijska zemljišča,

-

Gozdna zemljišča,

-

Vodna zemljišča,

-

Druga zemljišča.

(2)

Območja osnovne namenske rabe se deli še na območja podrobnejše namenske rabe prostora. Določena so v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07).

(3)

Osnovna namenska raba prostora je po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja posameznih dejavnosti deljena na območja podrobnejše namenske rabe prostora.

(4)

Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve je prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela OPN Pivka na Listu 3: Zasnova namenske rabe prostora, okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve (M 1:50.000).

(5)

Območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora so prikazana v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN Pivka.

2.11 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

72. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)

Prostorski izvedbeni pogoji se določijo za celotno območje občine. Prikazani so v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. Z njimi se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih enotah urejanja prostora: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje ipd.

(2)

Prostorski izvedbeni pogoji zagotavljajo večjo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih na naslednje načine: s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo, revitalizacijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju upoštevajoč identiteto naselja.

(3)

Pogoje za gradnjo se predvidi tako, da bo hkrati z zagotavljanjem funkcionalnosti zadoščeno tudi vsem okoljevarstvenim vidikom, vidikom varovanja zdravja ljudi, bivalnega okolja, premoženja, vidikom varstva pred naravnimi nesrečami ter tehničnim vidikom skladno s predpisi na način, da ne poslabšujejo obstoječega stanja.

(4)

Čista stanovanjska območja se zaradi zagotavljanja kvalitete bivalnega okolja odmika od virov hrupa, npr. avtocesta, železnica.

(5)

Območja industrijske proizvodnje so praviloma ločena od stanovanjskih dejavnosti, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih dejavnosti, če so te medsebojno združljive.

(6)

Zagotavlja se ukrepe za učinkovito opremljanje s komunalnim omrežjem in napravami.

(7)

Pogoje oblikovanja se predvidi tako, da poleg zagotavljanja funkcionalnosti sledijo kulturnim in krajinskim značilnostim območja.

(8)

Območja stavbnih zemljišč v naseljih, kjer niso predvideni podrobnejši izvedbeni akti, se celovito načrtuje z upoštevanjem značilnosti naselja, v katerem se območje nahaja.

3. IZVEDBENI DEL OPN PIVKA

3.1 SPLOŠNA DOLOČILA

73. člen

(splošne določbe)

(1)

Izvedbeni del OPN Pivka določa:

-

Enote urejanja prostora,

-

Območja namenske rabe prostora,

-

Prostorske izvedbene pogoje,

-

Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadalj.: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.

(2)

Ta odlok je treba upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.

(3)

Pri graditvi objektov, spremembi namembnosti objektov ali rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, je potrebno poleg določil tega Odloka upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje upravnega (gradbenega) dovoljenja za poseg v prostor, treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.

74. člen

(splošna določila o enotah urejanja prostora)

(1)

OPN Občine Pivka določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in namensko rabo prostora po enotah urejanja prostora.

(2)

Enote urejanja prostora (v nadalj.: EUP) obsegajo naselje, del naselja ali del odprtega prostora in obsegajo celotno območje občine.

(3)

EUP je funkcionalno zaokroženo območje z določeno podrobno namensko rabo.

(4)

Na posameznih območjih naselij se EUP delijo na podenote urejanja prostora (v nadalj.: pEUP), ki izhajajo iz tipologije obstoječe in predvidene gradnje, podrobnejše namenske rabe ali drugih značilnosti.

(5)

Na območju odprtega prostora so določene enote urejanja prostora posameznih krajin z območji podrobnejše namenske rabe.

(6)

Enota urejanja prostora na območju odprtega prostora se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako krajinske enote in zaporedno številko KE znotraj območja krajinske enote.

(7)

Kjer je območje enote urejanja odprtega prostora razdeljeno na podenote se te označi z oznako krajinske enote, zaporedno številko KE in poddelilko nadaljnje členitve KE.

(8)

Enota urejanja prostora se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako naselja in zaporedno številko EUP znotraj območja naselja.

(9)

Kjer je območje enote urejanja prostora razdeljeno na podenote se te označi z oznako naselja, zaporedno številko EUP in poddelilko nadaljnje členitve EUP.

(10)

Način označevanja naselja:

-

EUP: PI 01,

-

pEUP: PI 01/1.

(11)

Način označevanja območja odprtega prostora:

-

EUP: PP 01,

-

Podenote: PP 01/1.

(12)

OPPN je oznaka načina urejanja. Glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za EUP ali pEUP so možne tudi oznake: LN (lokacijski načrt), ZN (zazidalni načrt), UN (ureditveni načrt) ali OLN (občinski lokacijski načrt).

(13)

Oznaka OPN se v območju krajinskih enot ne izpisuje.

75. člen

(območja namenske rabe prostora)

(1)

Za celotno območje občine je po posameznih EUP določena oziroma prikazana podrobnejša namenska rabe prostora in sicer se podrobnejša namenska raba deli na:

-

Območja stanovanj z grafično oznako S,

-

Območja centralnih dejavnosti z grafično oznako C,

-

Območja proizvodnih dejavnosti z grafično oznako I,

-

Posebna območja z grafično oznako B,

-

Območja zelenih površin z grafično oznako Z,

-

Območja in omrežja prometne infrastrukture z grafično oznako P,

-

Območja energetske infrastrukture z grafično oznako E,

-

Območja okoljske infrastrukture z grafično oznako O,

-

Območja za potrebe obrambe v naselju z grafično oznako F,

-

Površine razpršene poselitve z grafično oznako A,

-

Območja najboljših kmetijskih zemljišč z grafično oznako K1,

-

Območja drugih kmetijskih zemljišč z grafično oznako K2,

-

Območja gozdnih zemljišč z grafično oznako G,

-

Območja površinskih voda z grafično oznako VC,

-

Območja vodne infrastrukture z grafično oznako VI,

-

Območja mineralnih surovin z grafično oznako L,

-

Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z grafično oznako N,

-

Območja zunaj naselij za potrebe obrambe z grafično oznako f.

(2)

Podrobnejša namenska raba območja stanovanj se podrobneje deli na:

1.

Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi z grafično oznako SS, ki se podrobneje dele na:

-

Čiste stanovanjske površine enodružinska gradnja z grafično oznako SS-e1 in grafično oznako SS-e1(n) za območja novogradenj.

-

Stanovanjske površine z dejavnostmi enodružinska gradnja z grafično oznako SS-e2 in grafično oznako SS-e2(n) za območja novogradenj.

-

Stanovanjske površine z dejavnostmi različni tipi stanovanjskih stavb z grafično oznako SS-e3 in grafično oznako SS-e3(n) za območja novogradenj.

-

Stanovanjske površine z dejavnostmi večstanovanjska gradnja z grafično oznako SS-v in grafično oznako SS-v(n) za območja novogradenj.

2.

Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju z grafično oznako SK, ki se podrobneje dela na:

-

Površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in stanovanja z grafično oznako SK-v in grafično oznako SK-v(n) za območja novogradenj.

-

Enodružinska stanovanjska gradnja z dejavnostmi z grafično oznako SK-e in grafično oznako SK-e(n) za območja novogradenj.

3.

Stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov ali drugih socialnih skupin) z grafično oznako SB.

(3)

Podrobnejša namenska raba območja centralnih dejavnosti se podrobneje deli na:

1.

Osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje z grafično oznako CU,

2.

Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj z grafično oznako CD, ki se podrobneje dele na:

-

CD-i: Območja centralnih dejavnosti za izobraževanje,

-

CD-c: Območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov,

-

CD-k: Območja centralnih dejavnosti za kulturne dejavnosti.

(4)

Podrobnejša namenska raba območja proizvodnih dejavnosti se podrobneje deli na:

1.

Gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim z grafično oznako IG,

2.

Območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo z grafično oznako IK.

(5)

Podrobnejša namenska raba posebna območja se podrobneje deli na:

1.

Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev z grafično oznako BT,

2.

Površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem,zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim z grafično oznako BD,

3.

Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam z grafično oznako BC.

(6)

Podrobnejša namenska raba območja zelenih površin se podrobneje deli na:

1.

Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem z grafično oznako ZS,

2.

Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju z grafično oznako ZP,

3.

Druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo z grafično oznako ZD,

4.

Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle z grafično oznako z grafično oznako ZK,

5.

Površine za vrtičkarstvo z grafično oznako ZV.

(7)

Podrobnejša namenska raba območja prometne infrastrukture se podrobneje deli na:

1.

Površine cest z grafično oznako PC,

2.

Površine železnic z grafično oznako PŽ,

3.

Ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (prometni terminal) z grafično oznako PO.

(8)

Podrobnejša namenska raba območja mineralnih surovin se podrobneje deli na:

1.

Površine nadzemnega pridobivalnega prostora z grafično oznako LN.

76. člen

(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)

Za vsako EUP veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji (v nadalj.: PIP):

-

Skupni prostorski izvedbeni pogoji (v nadalj.: skupni PIP) se uporabljajo v vseh pEUP, razen če je s posebnimi ali podrobnimi PIP določeno drugače,

-

Posebni prostorski izvedbeni pogoji (v nadalj.: posebni PIP) dopolnjujejo ali spreminjajo skupne PIP po posameznih vrstah podrobne namenske rabe,

-

Za posamezno pEUP so lahko poleg skupnih PIP in posebnih PIP v Prilogi 1 tega Odloka določeni podrobni prostorski izvedbeni pogoji (v nadalj.: podrobni PIP), ki dopolnjujejo ali spreminjajo skupne PIP in posebne PIP,

-

Če so za EUP določeni podrobni PIP, je pri posegih v prostor treba upoštevati tudi skupne in posebne PIP, katerih podrobni PIP ne spreminjajo,

-

Za EUP ali pEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo posebni PIP, ki so določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe in podrobni PIP.

3.2 SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

3.2.1 Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

77. člen

(skupni PIP glede namembnosti)

(1)

Za posamezno podrobnejšo namensko rabo so v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih določene dopustne dejavnosti in možnost prepleta dopustnih dejavnosti.

(2)

Dopustne dejavnosti v tem odloku so skladne z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).

(3)

Spremembe namembnosti objektov v posamezni EUP ali pEUP so dopustne v skladu z določenimi dopustnimi dejavnostmi in možnostjo prepletanja dopustnih dejavnosti.

(4)

V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti obsegati pretežni del, in sicer več kot 50% vseh površin. Dopustne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.

78. člen

(skupni PIP o vrstah dopustnih objektov)

(1)

Vrsta dopustnih objektov glede na namen je določena v posebnih PIP za posamezno podrobnejšo namensko rabo.

(2)

V EUP so na površinah podrobnejše namenske rabe dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrstah objektov glede na zahtevnost, ki so za posamezno podrobnejšo namensko rabo določena v Prilogi 3 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe).

(3)

Na celotnem območju občine so ne glede na prejšnjo točko tega člena in določila za posebne PIP dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor:

-

Komunalni objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja vključno z vodohrani in požarno vodnimi rezervoarji,

-

Objekti kanalizacijskega omrežja vključno s črpališči, zadrževalnimi bazeni in razbremenilniki, distribucijskega plinovodnega omrežja vključno z merilno regulacijskimi postajami, vročevodnega omrežja vključno s črpališči,

-

Omrežja javne razsvetljave in semaforizacije, podzemnega elektroenergetskega in elektronskega komunikacijskega omrežja ter transformatorske postaje in razdelilne elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj,

-

Nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj in nadzemni elektronski komunikacijski vodi izven območij naselij,

-

Zbiralnice za odpadke ter vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi,

-

Avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,

-

Pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov,

-

Dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),

-

Vodnogospodarske ureditve,

-

Brvi in mostovi,

-

Objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč,

-

Naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).

(4)

Na celotnem območju občine z osnovno namensko rabo stavbna zemljišča je ne glede na prejšnje točke tega člena in določila za posebne PIP dopusta gradnja sončnih elektrarn, izvedenih v okviru obstoječega, rekonstruiranega ali novozgrajenega objekta, ki ga je v območju pEUP dopustno graditi. Namestitev sončnih elektrarn je dopustna na strehah in na fasadah objektov ob upoštevanju funkcionalnih in oblikovnih meril za območje pEUP, v kateri se objekt nahaja, razen v EUP s podrobno rabo IK ali IG, kjer način postavitve sončnih elektrarn ni omejen.

79. člen

(skupni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih v prostor)

(1)

Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:

-

Gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta,

-

Odstranitev objekta,

-

Rekonstrukcija objekta,

-

Vzdrževanje objekta,

-

Sprememba namembnosti v skladu opredeljenimi dopustnimi dejavnostmi do 50% BEP stavbe za dovoljene dejavnosti,

-

Vzdrževalna dela (redna, investicijska in vzdrževalna dela v javno korist),

-

Urejanje javnih in drugih zelenih površin.

(2)

Gradnje novih objektov se dovoli na tistih delih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s posebnimi PIP, podanimi za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe in s podrobnimi PIP za EUP ali pEUP.

(3)

Nadomestne gradnje na mestu prej odstranjenih obstoječih objektov so dovoljene na istih temeljih, oziroma z zamikom do 25% znotraj obstoječe gradbene parcele. Zamik je dovoljen, kadar zamik izboljša prometno varnost, kadar je zamik potreben zaradi upoštevanja posebnih predpisov in odlokov, ki veljajo na območju in kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča.

(4)

Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih. Dozidave in nadzidave obstoječih stavb se dovolijo do 50% BEP osnovnega objekta, nadzidave se dovolijo do dovoljene višine objektov v posamezni enoti ali pEUP urejanja prostora. Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali nadzidava.

(5)

Odstranitve objektov so dovoljene na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe. Odstranitve in nadomestne gradnje na območjih, varovanih kot območja kulturne dediščine, so dovoljene, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.

(6)

Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe in podrobnimi izvedbenimi pogoji za EUP ali pEUP.

(7)

Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z podrobnejšo namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustne spremembe namembnosti v namembnost skladno s podrobnejšo namensko rabo, ter vzdrževalna dela in odstranitev objektov.

(8)

Spremembe namembnosti objektov so dopustne skladno z določili za dopustne in pogojno dopustne dejavnosti za podrobnejše namenske rabe.

(9)

Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, pa so redna vzdrževalna dela dovoljena z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

(10)

Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih, legalno zgrajenih objektih, se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih objektov in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta.

(11)

Objekte je potrebno vzdrževati v takem stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in krajine.

(12)

Pri izvajanju investicijskih in vzdrževalnih del je treba upoštevati naslednja določila:

-

Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah objektov, ob upoštevanju funkcionalnih in oblikovnih meril za območje pEUP v kateri se objekt nahaja; v EUP s podrobno rabo IK ali IG način postavitve elementov fotovoltaika ni omejen.

-

Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati.

-

Na objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi, ali v katerih je hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za ustrezno protipotresno sanacijo objekta.

(13)

Pri izvajanju vzdrževalnih del na območjih podrobnejše namenske rabe z oznako SS-v ter objektih tipa av, bv je treba upoštevati tudi naslednja določila:

-

Zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt,

-

Zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in klimatskih naprav so dopustne na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt,

-

Pri obnovi fasad je treba upoštevati barvo, ki je bila določena z gradbenim dovoljenjem za objekt oziroma v skladu z določbami tega odloka.

(14)

Za objekte, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je treba za dela v zvezi z vzdrževanjem objektov pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.

3.2.2 Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov

80. člen

(skupni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov)

(1)

Pri umeščanju objektov v prostor se upoštevajo regulacijske črte GL, GM in RL prikazane na karti št. 3: »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.

(2)

Neglede na prejšnjo točko tega člena je v primeru, da je načrtovana nadomestna gradnja objekta, ki sega preko GL, dopustna gradnja objekta na stavbišču odstranjenega objekta s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca (lokalnega) cestnega omrežja.

(3)

Če na karti iz prve točke tega člena ni prikazana GM obstoječih objektov, se pri umeščanju objektov v prostor upošteva GM, ki jo tvorijo sosednji objekti.

(4)

Nove stavbe (etaže nad terenom in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,00 m, enostavni objekti pa najmanj 2,00 m.

(5)

Na območjih namenske rabe IG in IK morajo biti nove stavbe od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,0 m. Odmik je lahko manjši s soglasjem organa pristojnega za varstvo pred požarom.

(6)

Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da manjši odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda na območju enote ali pEUP urejanja prostora, kjer je predviden in soglasje lastnikov sosednjih parcel. Stavbe vključno z balkoni in napušči morajo biti od meje sosednje parcele odmaknjeni najmanj 2,00 m.

(7)

Gradnja objekta na meji gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev, s posebno utemeljitvijo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja v naslednjih primerih:

-

Kadar gre za tipologijo gradnje: vrstne hiše, dvojčki,

-

Kadar je to tradicionalen način gradnje, značilen za naselje.

(8)

Načrtovana gradnja ne sme poslabšati bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici.

(9)

Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov.

(10)

Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta mora biti ograja od sosednjega zemljišča odmaknjena najmanj 0,50 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta je odmik najmanj 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

(11)

Neglede na zgornje člene mora biti odmik med sosednjimi objekti v skladu z zakonodajo s področja požarne varnosti.

3.2.3 Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti

81. člen

(skupni PIP o velikosti objektov)

(1)

Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:

-

Faktorjem pozidanosti gradbene parcele (v nadalj.: FZ),

-

Faktorjem izrabe gradbene parcele (v nadalj.: FI),

-

Faktorjem odprtih zelenih površin gradbene parcele (v nadalj.: FOZP).

(2)

Višina objektov za posamezne EUP in pEUP je določena v posebnih PIP za posamezno podrobno namensko rabo.

(3)

Če višina za posamezno območje ni določena, višina novega objekta ne sme biti višja od povprečne višine sosednjih objektov v 50 m oddaljenosti od obstoječega objekta.

(4)

Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov se uporablja ob upoštevanju obveznih določb za FZ in FI.

82. člen

(skupni PIP o dopustni izrabi prostora)

(1)

Dopustna izraba prostora je določena z usmeritvami glede dovoljenih gostot pozidave in z normativi in standardi za posamezno dejavnost.

(2)

Dopustna izraba prostora je določena s posebnimi PIP po posameznih vrstah namenske rabe.

(3)

S posebnimi pogoji po posameznih vrstah namenske rabe so določene posamezne naslednje dopustne izrabe prostora: FI, FZ in FZOP.

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Pivka

Časovnica