IZREK
Pritožbi tožnika zoper izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (zavrnilna dela točke I., II. izreka ter točka III. izreka) se delno ugodi in se izpodbijana sodba
a) delno spremeni v zavrnilnem delu točke I., tako da se v tem delu glasi:
„Tožena stranka je dolžna tožniku iz naslova razlike v plači plačati za februar 2011 (za čas od 4. 2. 2011 do 28. 2. 2011) neto znesek 952,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2010 do plačila,
-za marec 2011 (za čas od 1. 3. 2011 do 22. 3. 2011) neto znesek 917,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2011 do plačila,
ter zanj od teh zneskov obračunati in plačati vse davke in prispevke.“
b) razveljavi v točki III. izreka (odločitev o stroških postopka) in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
V preostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
Pritožbi tožnika zoper sklep, da se ne dovoli sprememba tožbe, se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Direktor tožene stranke in tožnik sta se sestala, potem ko je tožena stranka tožnika ponovno pozvala nazaj na delo po ugotovljenem nezakonitem prenehanju delovnega razmerja in se dogovorila, da se tožnik na delo vrne po izteku 6-mesečnega odpovednega roka. Zahtevek za plačilo razlik v plači oziroma neizplačanih plač za čas po izvršljivosti sodbe ni neutemeljen zgolj zaradi tega, ker tožnik v času šestih mesecev po izvršljivosti ni z izvršbo zahteval vrnitve nazaj na delo, temveč zaradi tega, ker v zakonskem roku ni zahteval sodnega varstva v zvezi z obstojem delovnega razmerja na podlagi ustnega dogovora o vrnitvi na delo, čeprav je glede tega med strankama očitno obstajal spor, temveč je vložil le tožbo za plačilo razlike v plači. Tožnik je zato upravičen do razlike v plači le do izteka roka za prostovoljno izvršitev sodbe.
Šele pravnomočna sodna odločba o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in dolžnosti tožene stranke, da delavca pozove nazaj na delo ustvari po eni strani dolžnost delodajalca, da to stori in na drugi strani obveznost delavca, da se takšnemu pozivu odzove brez nepotrebnega odlašanja. Ni mogoče šteti, da je tožena stranka prosta obveznosti, da na podlagi pravnomočne sodbe tožnika pozove nazaj na delo, ker je to storila že pred pravnomočnostjo sodbe, v času ko drugostopenjsko sodišče še ni odločilo o njeni pritožbi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.