TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) spremeni tako, da glasi:

„Tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odškodnino v višini nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, kot bi ji pripadalo, če bi ji bilo odobreno za skrajšan delovni čas po štiri ure dnevno za čas od 30. 10. 2000 do 30. 11. 2006 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska nadomestila, na zadnji dan v mesecu za tekoči mesec do plačila, se zavrne.

Tožnica sama trpi stroške postopka.“

Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnica kot invalid II. kategorije po prej veljavnem ZPIZ nima pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, tožencu pri izdaji te odločbe ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tožnica ni upravičena do odškodnine v višini nadomestila.