TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve

stopnje v 2. in 3. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 473.772.047,50 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2001 do plačila in ji povrniti

pravdne stroške v znesku 2.102.246,65 SIT, v 15 dneh, v primeru

zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje

v 1. točki izreka potrdi.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe

v znesku 1.255.000,00 SIT in odgovora na pritožbo v znesku 495.000,00

SIT, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi

obrestmi.Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Ni dvoma, da tako presežen tek instrukcijskih rokov, kot v konkretnem

primeru, pomeni absoluten preseg okvirov svobode ravnanja, ki bi bilo

še sprejemljivo. Treba je namreč izhajati iz objektivnega stališča o

naravi in vrsti postopka organa, za katerega delo v konkretnem

primeru odgovarja država po 26. čl. Ustave RS. To pa je vodenje

postopka, v katerem so vsi vzvodi znanja in načina postopanja v rokah

posebej usposobljenega personalnega substrata, ki je dominus litis

postopka in kateremu po strokovnosti in zmožnosti tožeča stranka ne

more konkurirati (2. odst. 18. čl. ZOR).

Protipravnost, ki je pravni standard, in odgovornost, ki je krivdna,

se v določbi 26. čl. Ustave prekrivata. Zato je bila dolžna tožena

stranka glede obeh elementov civilnega delikta navesti dejstva in

ponuditi dokaze, da ni kriva za neprimerno dolgost postopka s škodno

posledico v premoženju tožeče stranke.