TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožbi proti odločbi o pogojnem odvzemu dovoljenja z dne 15. 4. 2010 se ugodi, odločba se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožba proti odločbi o začetku postopka z dne 18. 12. 2009 se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožnikom njihove stroške postopka v skupnem znesku 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Izpisi iz borznega trgovalnega sistema (v nadaljevanju BTS) v konkretnem primeru vsebujejo več količinsko večjih neaktivnih nakupnih naročil, ki so bila v sistemu BTS prisotna dalj časa. Po presoji Vrhovnega sodišča slednja ne bi smela biti zajeta ne v analizi podatkov in ne v grafih tožene stranke.

Tudi v zvezi s primerjavo nakupnih naročil tožnikov s prodajnimi naročili se Vrhovno sodišče strinja z ugovori tožnikov, da bi tožena stranka pri ugotavljanju cene njihovih nakupnih naročil morala upoštevati tudi količino teh naročil. Tožniki namreč z uravnavanjem količine posameznega naročila, ki je presegalo najboljšo (cenovno najnižjo) ponudbo, niso sklenili posla le z najboljšim ponudnikom, temveč tudi z naslednjimi ponudniki (ki so bili na višjih cenovnih nivojih), tako da so na ta način večinoma pridobili celotno količino, navedeno v posameznem nakupnem naročilu. Vrhovno sodišče še pripominja, da tudi sicer navedbe v izreku glede „pogostega preseganja cen prodajnih naročil“ niso ne kvantificirane, ne grafično prikazane.

Tožena stranka bo morala zato iz svoje analize izvzeti neaktivna nakupna in prodajna naročila in ponderirano ceno nakupnih naročil primerjati s ceno prodajnih naročil.

Šele ob ponovni analizi omenjenih podatkov z izločitvijo neaktivnih naročil ter upoštevanjem količine naročil bo mogoče presojati, ali rezultati kažejo na ravnanje tržne manipulacije, ki se ga očita tožnikom.

Dodatno je pri presoji te oblike tržne manipulacije treba

še presoditi, kako oziroma zakaj so oziroma je verjetno, da so lahko višja nakupna naročila zavajala ostale udeležence trga. Pri tem ni pomemben zavajajoč oziroma manipulativen namen tožnikov, saj ZTFI zahteva ugotavljanje „zavedenosti“ kot objektivne okoliščine, ki se nanaša na tretje udeležence trga.

Po presoji Vrhovnega sodišča ugotavljanje nenormalne ravni cene delnic ITBG predpostavlja tudi ugotavljanje normalne ravni cene teh delnic. Tožena stranka se je zmotno osredotočila le na dokazovanje „manipulativnega namena“ tožnikov po doseganju višje cene delnice ITBG in vplivanju na vzdrževanje tečaja na višji ravni, kar pa ne ustreza zakonskemu znaku „zagotovitve cene enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni“. Pri dokazovanju tega zakonskega znaka je namreč treba dokazati objektivno spremembo cene delnice. Podrobne statistične analize povprečne ravni normalne in nenormalne cene delnice ITBG, ki jo je moč objektivno preveriti, pa tožena stranka ni opravila. Vrhovno sodišče še pripominja, da gre pri opisnih ocenah, kot so „bistveno“ in „pogosto“ za subjektivno vrednotenje tožene stranke, ki se ga ne da objektivno preveriti, njihova šibkost pa še posebej pride do izraza ob natančnejši statistični analizi, ki so jo opravili tožniki v tožbi in v svoji izjavi.