TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi.

Sklep sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi ugodi in se sklep o ugovoru sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi ter se sklep o izvršbi spremeni tako, da se predlog za izvršbo zaradi izterjave zakonskih zamudnih obresti od glavnice za čas po 1. 1. 2002 zavrne.

Sodišče sme v izvršilnem postopku ugotavljati, ali je obveznost iz izvršilnega naslova naknadno prenehala (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Po naravi stvari je to okoliščino vedno mogoče ugotavljati le za nazaj. V konkretnem primeru sodišče v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov, ob izdaji sodbe v letu 2004 ni moglo upoštevati ustavne odločbe U-I-300/2004 z dne 2. 3. 2006 v zvezi z določbo 1060. člena OZ. Ker pa je sodišče tudi v izvršilnem postopku dolžno uporabljati zakon, ki je skladen z ustavo, kar za čas po 1. 1. 2002 v zvezi s tekom zakonskih zamudnih obresti pomeni, da mora upoštevati tudi 367. člen OZ, sme dolžnik ugovor prenehanja terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti na podlagi pravila ne ultra alterum tantum uveljavljati tudi v izvršbi, a le za čas po 1. 1. 2002. V primerih, kakršen je obravnavan, ko so zamudne obresti dosegle glavnico že pred uveljavitvijo OZ, so tekle do 1. 1. 2002, ker je takšno obrestovanje dopuščal takrat veljaven ZOR, s 1. 1. 2002 pa so glede na navedeno ustavno odločbo nehale teči po samem zakonu.