Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Zreče

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-4114/2010, stran 11017 DATUM OBJAVE: 24.9.2010

VELJAVNOST: od 9.10.2010 / UPORABA: od 9.10.2010

RS 75-4114/2010

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 9.10.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 9.10.2010
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4114. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Zreče
Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 108/09), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 32/07 – UPB4, 17/08 (21/08 – popr.), 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 Odl. US: U-I-56/08-15), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) in 16. člen Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 – uradno prečiščeno besedilo, 55/09 in 57/10) je Občinski svet Občine Zreče na 28. redni seji dne 14. septembra 2010 sprejel
O D L O K
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Zreče

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Zreče (v nadaljevanju: občina).

3. člen

(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

1.

organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

2.

vrsto in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev,

3.

pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

4.

pravice in obveznosti uporabnikov,

5.

vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,

6.

vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,

7.

cene storitev javne službe,

8.

javna pooblastila izvajalca javne službe,

9.

nadzor nad izvajanjem javne službe,

10.

kazenske določbe.

4. člen

(uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

5. člen

(opredelitev pojmov)

(1)

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

1.

pitna voda je voda iz javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo, voda za pakiranje in predpakirana voda namenjena javni rabi;

2.

odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;

3.

javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;

4.

sistem za oskrbo s pitno vodo (vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;

5.

lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;

6.

upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;

7.

izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki izvaja lokalno gospodarsko javno službo varstva okolja oskrbo s pitno vodo;

8.

vodovodni priključek je spojna cev med interno vodovodno napeljavo in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunskim vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim in povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je last uporabnika. V primeru, da je vodomer v objektu je vodovodni priključek do objekta;

9.

interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje znotraj stavb in objektov, ki ni del javnega vodovoda.

(2)

Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE

6. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1)

Javno službo iz 1. člena tega odloka se opravlja v režijskem obratu Občine Zreče (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju občine.

(2)

Upravljanje javnega vodovoda obsega:

-

vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda,

-

zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo.

7. člen

(območje zagotavljanja javne službe)

(1)

Opravljanje javne službe se izvaja na vseh poselitvenih območjih v občini, razen na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine, in poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

(2)

Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskrbe s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opremljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostorskem načrtovanju.

(3)

Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE

8. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1)

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2)

Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:

1.

iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

2.

je namen rabe vode proizvodnja pijač,

3.

se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,

4.

se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

5.

se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

(3)

Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

9. člen

(program oskrbe s pitno vodo)
Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE

1. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom

10. člen

(obveznost priključitve na javni vodovod)

(1)

Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.

(2)

Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

-

oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali

-

je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.

11. člen

(priključek stavbe na javni vodovod)

(1)

Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

(2)

Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

(3)

Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.

(4)

Soglasje za priključitev stavbe na javni vodovod izda izvajalec javne službe, v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Soglasje za priključitev so pogoji upravljavca javnega vodovoda, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev stavbe na javni vodovod in da bo zagotovljeno nemoteno obratovanje javnega vodovoda.

12. člen

(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)

(1)

Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene vode (v nadaljevanju: vodomer) pri porabniku pitne vode.

(2)

Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti uporabnika stavbe.

(3)

Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.

13. člen

(obnova priključka stavbe na sekundarni vodovod)

(1)

Uporabnik mora priključek stavbe na sekundarni vodovod obnoviti:

-

najkasneje, ko doseže starost 30 let,

-

če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,

-

če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,

-

če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

-

če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura.

(2)

Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati v skladu s tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka.

14. člen

(odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod)

(1)

Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod.

(2)

Odstranitev priključka stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. O odstranitvi priključka stavbe na sekundarni vodovod mora lastnik stavbe obvestiti izvajalca javne službe najmanj 30 dni pred začetkom del. Lastnik stavbe mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti izvajalcu javne službe in za storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo iz tretjega odstavka 12. člena tega odloka.

2. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom

15. člen

(lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo)

(1)

Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz republiškega predpisa, ki ureja oskrbo s pitno vodo priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni z republiškim predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2)

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje:

-

poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10m3 pitne vode na dan ali

-

stavbe na območjih, ki so nad 1500 m nadmorske višine.

(3)

Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.

(4)

Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

3. Evidence

16. člen

(evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

4. Prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo

17. člen

(prekinitev in omejitev dobave s pitno vodo)
Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

-

če je priključek stavbe na sekundarni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,

-

če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomera ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,

-

če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,

-

če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod,