TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja in odstopa od sodne prakse. Vendar po presoji Vrhovnega sodišča z vprašanjem, ki se nanaša zgolj na uporabo davčnega upravnega postopka („Ali je upravni organ ob prejemu predloga za obnovo postopka po 267. členu ZUP dolžan pozvati prava neuko stranko na dopolnitev nepopolne vloge skladno s 67. členom ZUP in ji postaviti rok za dopolnitev vloge?“), uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti. Iz tega domnevno izvirajoče kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1 pri odločanju sodišča prve stopnje pa revident ni ustrezno utemeljil.

Ob tem Vrhovno sodišče tudi sicer dodaja, da iz Zakona o davčnem postopku ter Zakona o splošnem upravnem postopku jasno izhaja obveznost, da stranka pri uveljavljanju izrednih pravnih sredstev izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za odločanje o obnovi postopka in da izostanek navedbe dokazov glede utemeljevanja pravočasnosti kot procesne predpostavke ne pomeni formalne nepopolnosti vloge, glede katere bi bilo stranko treba pozivati na njeno dopolnitev (67. člen ZUP).