TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Nasprotno tožbo lahko vloži samo tisti obdolženec kateremu je zasebni
tožilec razžalitev vrnil. Z vsebino te določbe se razume časovno isti
dogodek v katerem žalitev ene strani izzove drugo stran, da
razžalitev vrne. V nasprotnem, kot je tukaj primer, kjer časovne
identitete ni, ne gre za vrnjeno razžalitev in zato zasebni tožilec
ni imel pravice zasebno tožbo vložiti po preteku roka treh mesecev
ter izkoristiti ugodnost po 2. odst. 52. čl. ZKP. Po naravi stvari bi
morala biti inkriminacija iz 'nasprotne tožbe' opredeljena kot
samostojna zasebna tožba, torej znotraj trimesečnega roka, kot je to
predvideno v 1. odst. 52. čl. ZKP.
ORIGINAL:
Protutužbu može podnijeti, naime, samo onaj okrivljenik kome je
privatni tužilac uvredu povratio. Sadržaj ove odredbe podrazumijeva
da se radi o vremenski istom dogadjaju, u kojem uvreda jedne strane
izaziva drugu stranu da uvredu povrati. U protivnom, kao što je ovdje
slučaj, gdje tog vremenskog identiteta nema, ne može se raditi o
vraćenoj uvredi, pa prema tome ni privatni tužitelj nije imao pravo
da svoju privatnu tužbu podnese nakon proteka roka od tri mjeseca,
koristeći beneficiju koju predvidja odredba čl. 52. st. 2. ZKP, jer
se ne radi o povraćenoj uvredi. Po naravi stvari bi inkriminacija iz
'protutužbe' trebala biti postavljena u samostalnoj tužbi, dakako
unutar prekluzivnog roka od tri mjeseca, kako je to predvidjeno u čl.
52. st. 2. ZKP.