na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-4103/1996, stran 8375 DATUM OBJAVE: 28.12.1996
VELJAVNOST: od 12.1.1997 / UPORABA: od 12.1.1997
RS 77-4103/1996
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 17.2.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: AKTUALEN.
4103. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja
Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list. RS, št. 32/93), 5. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81, 29/86) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja
o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba ureja način opravljanja gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja na teritoriju Republike Slovenije in določa pogoje za oskrbo odjemalcev s plinom.
Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka.
2. člen
Definicije pojmov:
-
ZEMELJSKI PLIN oziroma PLIN: vsak ogljikovodik ali mešanica ogljikovodikov, katere bistvena sestavina je metan, v plinastem stanju in ki se ga pridobiva iz zemlje v naravnem stanju, ločeno ali skupaj s tekočimi ogljikovodiki;
-
TRANSPORTNO OMREŽJE: plinovodni sistem v katerem se pod nadzorom pretaka zemeljski plin od dobavitelja k odjemalcu;
-
TRANSPORT PLINA: pretakanje plina z namenom oskrbe od lokacije, kjer plin vstopa v transportno omrežje do odjemalcev;
-
TRANZIT PLINA: je transport plina od enega do drugega mesta na meji Republike Slovenije preko ozemlja Republike Slovenije;
-
DISTRIBUTER PLINA: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja oskrbo odjemalcev z zemeljskim plinom iz distributivnega mrežja;
-
SKLADIŠČENJE PLINA: dejavnost koncesionarja, ki zagotavlja pokrivanje neenakomernega odjema plina iz transportnega omrežja z uporabo podzemnih plinohramov;
-
TRANSPORTNA INFRASTRUKTURA: infrastruktura, namenjena izvajanju gospodarske javne službe po tej uredbi, sestavljena iz:
1.
plinovodov (vrsta funkcionalno med seboj povezanih cevi z opremo),
2.
objektov (merilne, regulacijske, merilnoregulacijske, kompresorske, sprejemne in čistilne, sekcijske in zaporne postaje, tlačne posode, podzemni plinohrami z nadzemnimi sklopi ter drugi gradbeni objekti na plinovodu) in
3.
nadzorno-upravljalske opreme (elementi ali sklopi telekomunikacijskega sistema, katodnega varstva, naprave geološkega nadzorstva terena in električne napeljave);
-
MERILNO-REGULACIJSKA POSTAJA (MRP): naprava, ki ima nalogo regulirati, meriti in dobavljati plin za potrebe odjemalca v dogovorjenih parametrih;
-
TROŠILO: naprava, ki v tehnološkem procesu odjemalca, uporablja zemeljski plin;
-
TLAK PLINA: razlika med absolutnim tlakom plina in atmosferskim tlakom.
-
NERAZDELJEN ODJEMALEC: je odjemalec, ki na enem mestu odvzema najmanj 25 mio m3 zemeljskega plina letno.
3. člen
Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu “koncesionar”) v smislu te uredbe je koncesionar, ki v skladu s predpisi opravlja to gospodarsko javno službo.
Koncesionar je oseba zasebnega prava, ki opravlja gospodarsko javno službo iz te uredbe na podlagi koncesijskega razmerja z Republiko Slovenijo kot koncedentom.
4. člen
Odjemalec plina v smislu te uredbe (v nadaljnjem besedilu “odjemalec”) je pravna ali fizična oseba, ki ji koncesionar dobavlja plin iz transportnega omrežja. Odjemalec je uporabnik gospodarske javne službe v smislu zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
Odjemalci so pravne ali fizične osebe, ki izvajajo gospodarsko javno službo distribucije zemeljskega plina in tiste osebe, ki uporabljajo plin za lastne potrebe ter njihova predvidena letna poraba presega 300.000 m3, če gre za industrijsko uporabo, ali 600.000 m3, če gre za ostalo uporabo. Odjemalce z manjšo porabo oskrbuje distributer.
Koncesionar in distributer zemeljskega plina se lahko za posamezne odjemalce z njihovim soglasjem in ob soglasju pristojnega organa lokalne skupnosti dogovorita tudi drugače, kot je določeno v 2. odstavku tega člena.
Odjemalci, ki so ob uvedbi te uredbe priključeni na transportno omrežje, ostanejo ne glede na določbe prejšnjih treh odstavkov odjemalci na transportnem omrežju.
II. OPREDELITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
5. člen
Gospodarska javna služba oskrbe z zemeljskim plinom iz transportnega omrežja obsega:
-
oskrbo odjemalcev na transportnem omrežju s plinom, v skladu s 1. in 4. členom te uredbe;
-
transport plina;
-
upravljanje, vzdrževanje in skrb za razvoj transportne infrastrukture;
-
izključno opravljanje nakupa in prodaje, uvoza in izvoza ter skladiščenja plina za potrebe te javne službe, razen v primerih iz 8. člena te uredbe.
6. člen
Koncesionar ne sme opravljati gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina ali imeti v organizacijah, ki opravljajo to javno službo večji lastniški delež od 10%, razen v primerih stanja, ki velja na dan uveljavitve te uredbe.
Drugo pridobitno dejavnost, razen tiste, ki je kot pomožna dejavnost nujno potrebna za opravljanje javne službe oskrbe z zemeljskim plinom, lahko koncesionar opravlja le s soglasjem pristojnega državnega organa Republike Slovenije za oskrbo z energijo (v nadaljnjem besedilu “pristojni državni organ”).
Pristojni državni organ lahko odreče soglasje:
-
če bi opravljanje druge gospodarske dejavnosti lahko otežilo, ogrozilo ali drugače negativno vplivalo na izvajanje oskrbe s plinom;
-
če bi pri izvajanju take gospodarske dejavnosti koncesionar zaradi opravljanja oskrbe z zemeljskim plinom imel ugodnejši položaj na trgu;
-
če bi koncesionar zaradi opravljanja druge gospodarske dejavnosti dajal ali lahko dajal nekaterim odjemalcem ugodnejši položaj kot drugim.
7. člen
Če tako zahtevajo mednarodni sporazumi ali meddržavne pogodbe, ki jih je sklenila Republika Slovenija, je dolžan koncesionar v okviru izvajanja javne službe opraviti tranzit plina po transportni infrastrukturi pod pogoji in na način, kot je to določeno v mednarodnih sporazumih ali meddržavnih pogodbah.
Če tehnične zmogljivosti transportne infrastrukture ne dopuščajo tranzita v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, mora koncesionar storiti vse kar je v njegovi moči, da se zgradi dodatno transportno infrastrukturo.
Za izvajanje tranzita zemeljskega plina po plinovodih, zgrajenih zaradi tranzita Vlada Republike Slovenije podeli posebno koncesijo.
8. člen
Koncesionar mora transportirati plin za tretje osebe, če to dopuščajo tehnične možnosti, in če gre za transport zemeljskega plina, ki ga je nerazdeljen odjemalec, katerega letna poraba je več kot 25,000.000 m3, kupil s soglasjem pristojnega državnega organa.
Pristojni državni organ lahko izda soglasje v primeru, če koncesionar v okviru dolgoročnih pogodb o nakupu plina in o zakupu transportnih zmogljivosti v tujini, ne more zagotoviti oskrbe tega odjemalca pod pogoji, ki bi jih lahko dolgoročno zagotovil v okviru celoletne oskrbe sam odjemalec.
Pri transportu zemeljskega plina za tretje osebe jim mora koncesionar zaračunati ekonomsko ceno transporta plina, ki vsebuje tudi ustrezen delež stroškov izvajanja javne službe.
Transporta zemeljskega plina za tretje osebe koncesionar ne sme izvrševati tako, da bi to oviralo ali poslabšalo izvrševanje javne službe.
Pri transportu zemeljskega plina za tretje osebe koncesionarju zanje ni treba zagotoviti rezervne preskrbe.
9. člen
Za izvajanje oskrbe z zemeljskim plinom Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo enemu koncesionarju.
Koncesionar plačuje Republiki Sloveniji letno plačilo koncesije na način in v višini, kot je to dogovorjeno v koncesijski pogodbi.
Koncesionar opravlja javno službo oskrbe z zemeljskim plinom, pripravlja načrte razvoja transportne infrastrukture na območju Republike Slovenije, ugotavlja tekoče in perspektivne potrebe po zemeljskem plinu, sklepa pogodbe za nabavo zemeljskega plina, pogodbe za transport in skladiščenje zemeljskega plina ter pogodbe za dobave zemeljskega plina odjemalcem.
Pogodbo, s katero se zagotavlja nabavo, transport in skladiščenje zemeljskega plina izven Republike Slovenije, lahko sklene koncesionar samo, če predhodno pridobi od ministra, pristojnega za energetiko, soglasje glede količin zemeljskega plina in trajanja pogodbe, v skladu z energetsko strategijo Slovenije.
III. SPLOŠNI POGOJI OPRAVLJANJA OSKRBE Z ZEMELJSKIM PLINOM
10. člen
Načrtovanje, gradnja in obratovanje transportne infrastrukture mora biti izvedeno tako, da zagotovlja varno obratovanje sistema, kakor tudi varnost ljudi in premoženja ter varstvo okolja, in skladno z zakoni in tehničnimi predpisi.
Koncesionar lahko uporablja za gradnjo in vzdrževanje plinovodov in objektov tudi svoje interne predpise, ki morajo upoštevati najmanj minimalne tehnične predpise.
Koncesionar je v skladu s predpisi odgovoren za kontrolo stanja zaščitnih in varovalnih pasov plinovoda.
11. člen
Če to dopuščajo tehnične zmogljivosti transportne infrastrukture, je dolžan koncesionar priključiti vsakega odjemalca, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene tehnične in druge pogoje, in če je to tehnično izvedljivo, prostorsko sprejemljivo in ekonomsko opravičljivo.
Koncesionar je dolžan skrbeti za to, da se priključijo odjemalci, katerih oskrba s plinom je potrebna iz razlogov varstva okolja ali učinkovite rabe energije.