TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi o obsegu tožniku nastale škode odločalo brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke. Tožnik namreč ni založil predujma za izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Ker pri ugotavljanju vsebine in obsega nepremoženjske škode ne gre vselej za ugotavljanje dejstev, za katero je potrebno strokovno znanje, dejstvo, da stranka ne založi predujma, samo po sebi sicer ne pomeni razloga za zavrnitev zahtevka. Po drugi strani pa to ne pomeni niti tega, da stranka lahko (sporna) dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, dokazuje z drugimi dokazi. Če gre za taka dejstva, je namreč na dlani, da jih sodišče brez ustreznega strokovnega znanja, ki ga nudi izvedenec (243. člen ZPP), ne more (zanesljivo) ugotoviti in mora zato v tem primeru odločiti ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu.

Na podlagi 287. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. V konkretnem primeru tega ni storilo in je s tem kršilo navedeno določbo. Vendar pa mora stranka kršitve, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (in sem sodijo tudi kršitve relativne narave, glej 286.b člen ZPP), uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče. S tem, da sodišče o dokaznem predlogu ne bo odločilo, je bil tožnik seznanjen na naroku 4. 9. 2019, ko je bil sprejet sklep, da se dokazovanje zaključi. Takrat bi tožnik moral sodišče opozoriti, da o dokaznem predlogu za zaslišanje te priče ni odločilo in kršitev tudi uveljavljati. Ker tega ni storil, je takšna graja v pritožbi prepozna in neupoštevna.

Pravočasen in utemeljen pa je očitek, da je sodišče to določbo kršilo tudi s tem, ko ne na naroku ne v sodbi ni pojasnilo, zakaj priče ni zaslišalo. Pravočasen je zato, ker je tožnik šele s prejemom sodbe ugotovil, da (tudi) v njej ni razlogov o tem, zakaj dokaz ni bil izveden. Ker sodišče pri odločitvi, katere dokaze bo izvedlo, ni povsem prosto in predlagan dokaz lahko zavrne le iz upravičenih razlogov, ki jih mora stranki pojasniti, pa je tudi utemeljen. Stranka mora namreč vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan. Je pa pritožbeno sodišče v izogib razveljavitvi odločbe le iz tega razloga, to kršitev na podlagi 354. člena ZPP saniralo samo, saj meni, da sodišče prve stopnje, ob upoštevanju pritožbenih navedb, kaj naj bi priča potrdila, dokaza iz upravičenih razlogov ni izvedlo. Dokaz z zaslišanjem te priče je bil tako deloma nepotreben, saj je v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je tožnik antibiotike jemal tudi po 29. 12. 2014, sodišče prve stopnje ugotovilo že z drugimi predlaganimi dokazi. V ostalem pa je bil ta dokaz nerelevanten.