TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Tožnik (voznik tovornega vozila) se je tako v tožbi kot v svoji izpovedi skliceval, da je v spornem času delal tudi več kot 8 ur na dan, to je predvsem v času, ko je prišlo do nakladanja ali razkladanja tovornjaka oz. so se vožnje časovno zavlekle, opravil je večje število nadur, vendar je dobil izplačano samo osnovno plačo. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je delavec upravičen do plačila nadurnega dela tudi, če mu tega delodajalec ni izrecno odredil, je pa zanj vedel. Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opravi o cestnih prevozih predpisuje, kaj se šteje za delovno čas mobilnih delavcev v cestnih prevozih, pri čemer tudi določa kvoto najdaljšega tedenskega delovnega časa. Vendar to ne pomeni, da voznik, ki je prekoračil predpisano kvoto, ne bi bil upravičen do plačila preko predpisanega delovnega časa, saj za prekoračitev, ki je objektivne narave, ne more biti odgovoren.

Tožnik je v tožbi navedel število nadur, ki jih je opravil v spornem času. Nadure je tudi opredelil po višini, na toženi stranki pa je, da na podlagi potnih nalogov, iz katerih je razvidna evidenca delovnega časa od začetka do konca delovnega dneva, dokaže, če je iz tega naslova tožnikov zahtevek utemeljen. Nepregleden sistem vodenja evidence delovnega časa voznika gre namreč v breme delodajalca.