Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Občinskega sveta Občine Laško
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-65/2008, stran 124 DATUM OBJAVE: 8.1.2008
VELJAVNOST: od 23.1.2008 / UPORABA: od 23.1.2008
RS 2-65/2008
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 23.1.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
65. Poslovnik Občinskega sveta Občine Laško
Na podlagi 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski svet Občine Laško na 8. seji dne 19. 12. 2007 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Laško
Občinskega sveta Občine Laško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti občinskih svetnikov (v nadaljevanju: člani).
2. člen
Določbe poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, kot tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
Javnost dela se lahko omeji ali izključi.
4. člen
Svet dela na rednih, izrednih, korespondenčnih oziroma dopisnih in slavnostnih sejah.
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat letno.
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
Slavnostne seje se lahko sklicujejo ob prazniku občine in drugih svečanih priložnostih.
5. člen
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
6. člen
Svet ima svoj pečat v obliki kroga, ki ima v sredini grb Občine Laško, pod grbom vodoravno izpisan sedež občine – Laško, ob krožnici pa zgoraj napis “Občina Laško”, spodaj pa “Občinski svet”.
Pečat sveta se uporablja na vabilih za seje sveta, na dopisih sveta in drugih splošnih aktih ter odločitvah sveta.
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA
7. člen
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan v 20 dneh po izvolitvi članov oziroma 20 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta.
Nosilci kandidatnih list za prvo sejo pripravijo kadrovski predlog za sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
8. člen
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1.
Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov,
2.
Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3.
Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta,
4.
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov,
5.
Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana,
6.
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor.
9. člen
Prvo sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. Ko novi župan prevzame mandat, prevzame tudi vodenje seje.
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov, po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o posameznih pritožbah.
10. člen
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
Svet odloči o potrditvi mandatov ki niso sporni skupaj, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana in na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur.
Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen za člana sveta.
11. člen
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha.
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
12. člen
Ko je svet konstituiran, najprej izmed svojih članov imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA
1. Splošne določbe
13. člen
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in poslovnikom.
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
Član občinskega sveta ima pravico:
-
predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana,
-
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti,
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov,
-
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov sej občinskega sveta,
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do plačila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14. člen
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
15. člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
2. Vprašanja in pobude svetnikov
16. člen
Člani občinskega sveta lahko postavljajo vprašanja županu, delovnemu telesu, direktorju občinske uprave in drugim občinskim organom ter zahtevajo informacije o delu organov občine (župana, občinske uprave, delovnih teles) in druge informacije, ki jih potrebujejo za svoje delo in odločanje v svetu in njegovih delovnih telesih.
Župan, direktor občinske uprave, drugi občinski organi in delovna telesa so dolžni odgovoriti na vprašanje svetnikov in jim posredovati zahtevane informacije. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima dati pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17. člen
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut.
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Ustno se na seji sveta odgovori tudi na vsa tista pisna vprašanja, ki so bila podana pred sejo sveta, pa svetnik, ki je postavil vprašanje ni zahteval pisnega odgovora.
Župan, direktor občinske uprave ali drugi občinski organ lahko tudi v takih primerih pripravijo pisni odgovor.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
Na dobljeni odgovor ima svetnik pravico postaviti dopolnilno vprašanje.
18. člen
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
19. člen
Na pisno pobudo člana sveta morajo župan, direktor občinske uprave ali drugi občinski organi podati odgovor.
Če se pobuda nanaša na delo občinskega sveta, mora župan na njo odgovoriti takoj oziroma jo uvrstiti na dnevni red prve naslednje seje. Če svetnik z odgovorom župana ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji sveta. O tem odloči svet z glasovanjem.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
20. člen
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada sejnina za izostano sejo.
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
21. člen
Če župan oceni, da je to potrebno, lahko na seji sveta posebej poroča o tem, kateri člani so na prejšnji seji izostali neopravičeno.
Če član trikrat ne pride na sejo sveta brez opravičila, mora župan na to opozoriti svet in politično stranko, katere član je svetnik.
O razlogih za odsotnost s sej sveta in o potrebnih ukrepih se lahko opravi obravnava tudi v okviru posebne točke dnevnega reda seje sveta.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA
22. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo na podlagi ustave in zakona določa Statut Občine Laško.
V. SEJE SVETA
1. Program dela, sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na sejah
23. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Seje sveta sklicuje župan.
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine.
24. člen
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih skupnosti, vodjem političnih strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
25. člen
Okvirni program dela za posamezno leto pripravi župan po posvetovanju s podžupanom, predsedniki delovnih teles in direktorjem občinske uprave. V okvirnem programu dela se upošteva program dela župana in občinskih organov, predloge delovnih teles ter druge predloge za razpravo in odločanje v svetu. Okvirni program dela mora biti sprejet najkasneje na prvi seji v novem koledarskem letu.
Hkrati s programom dela se pripravi tudi rokovnik, s katerim se določijo okvirni datumi sej občinskega sveta v tekočem letu.
Sprejem okvirnega programa dela in rokovnika predlaga svetu župan.
Župan uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej sveta na podlagi programa dela in po posvetu z direktorjem občinske uprave ter podžupanom.
26. člen
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
Izredno sejo sveta skliče župan na svojo pobudo, na zahtevo delovnega telesa sveta ali na zahtevo četrtine članov sveta.
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo.
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
27. člen
Dopisna seja se lahko opravi, kadar:
-
ni pogojev za sklic izredne seje sveta,
-
gre za odločanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne ali izredne seje,
-
člani občinskega sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče dopisna seja.
Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je za sklep glasovala večina svetnikov, ki so do roka oddali svoj glas.
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
28. člen
Na seje sveta se vabijo tudi poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določita župan oziroma direktor občinske uprave.
Glede na dnevni red se pošlje vabilo tudi drugim, katerih navzočnost je zaradi nemotenega dela na seji potrebna.
29. člen
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
Predlog dnevnega reda lahko županu predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
O tem, ali se na dnevni red uvrstijo zadeve, za katere članom občinskega sveta ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim župan ni podal svojega mnenja in glede katerih ni zavzel stališča, kadar ni predlagatelj teh zadev, odloči občinski svet, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
Dnevni red izredne seje se lahko predlaga tudi na sami seji, na kateri se lahko svetnikom predloži tudi gradivo za sejo.
30. člen
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
31. člen
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in sodelovati pri delu ter odločanju na sejah.
Župan, podžupan in direktor občinske uprave imajo pravico udeleževati se sej sveta in na njih razpravljati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Župan lahko predlaga razpravo tudi o vprašanjih, ki niso na dnevnem redu. O uvrstitvi takšne točke na dnevni red odloči svet z glasovanjem. Župan mora za obravnavo vprašanja predložiti svetu ustrezno gradivo.
32. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta.
Predstavnike sredstev javnega obveščanja se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo.
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem ne moti dela. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
33. člen
Ko predsedujoči otvori sejo, obvesti svet, kateri izmed svetnikov so ga obvestili, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
34. člen
Preden svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Člani občinskega sveta lahko dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahtevajo, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
35. člen
Svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za hitri postopek sprejemanja odlokov, skrajšanje rokov ali združitev obravnav.
Zadeve, za katere župan tako predlaga, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda in po potrebi uvrstijo na dnevni red naslednje seje.
Predlog za razširitev dnevnega reda se lahko sprejme le, če so razlogi zanj nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
36. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem in sprejetem vrstnem redu.
Izjemoma lahko med sejo svet s sklepom spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno.
37. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, lahko poda dopolnilno obrazložitev, ki sme trajati največ petnajst minut.
Kadar tako sklene svet, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
Če župan ni predlagatelj zadeve, poda župan, podžupan ali direktor občinske uprave mnenje o obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je obravnavalo zadevo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ deset minut.
Po podani dopolnilni obrazložitvi dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se pri predsedujočemu priglasili k razpravi. Razprava posameznega svetnika praviloma ne sme biti daljša od sedmih minut. Svet lahko sklene, da posamezen svetnik iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar največ petnajst minut.
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na v napovedi replike napovedano razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
Ko je vrstni red prijavljenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči ugotovi, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
38. člen
Predlagatelj lahko umakne svoj predlog do začetka glasovanja. Tako umaknjeni predlog lahko predlaga drug predlagatelj.
Če je predlog z glasovanjem sprejet ali zavrnjen, ga ni dopustno ponovno obravnavati na isti seji sveta, razen če svet z dvotretjinsko večino glasov prisotnih članov sveta ne odloči drugače.
39. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri ga je predsedujoči pozval.
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se svetnik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda in nadaljuje z govorom oziroma razpravo, mu predsedujoči odvzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
40. člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo ta zahteva.
Predsedujoči nato poda pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči o tem vprašanju svet brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo, ki ne sme trajati več kot pet minut.
41. člen
Med razpravo o katerem koli vprašanju sme član sveta postaviti proceduralno vprašanje, o katerem mora predsedujoči takoj odločiti v skladu s tem poslovnikom.
Vsako nasprotovanje proceduralni odločitvi, ki ni določena s tem poslovnikom, je predsedujoči dolžan predložiti v glasovanje svetu, ki odločitev predsedujočega lahko zavrne z večino glasov prisotnih članov sveta.
42. člen
Če je v razpravi podanih več proceduralnih predlogov, se o njih odloči v naslednjem vrstnem redu:
-
predlog za sklenitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
-
predlog za preložitev razprave o določeni točki dnevnega reda,
-
predlog za prekinitev seje sveta,
-
predlog za preložitev seje sveta.
43. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da pri posamezni točki dnevnega reda ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.
Pravico predlagati sklepe ima predlagatelj, ki to lahko stori že v gradivu za posamezno točko dnevnega reda, vsak član sveta in predsedujoči.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda na zahtevo članov sveta ali predsedujočega lahko prekine in nadaljuje po predložitvi predlogov.
44. člen
Kadar svet obravnava več predlogov sklepov v eni točki dnevnega reda, se glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili podani.
Kadar se o delih sklepa glasuje ločeno, je izglasovane dele sklepa predsedujoči dolžan dati ponovno na glasovanje kot celoto.
45. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta, če so potrebna dodatna posvetovanja v delovnem telesu, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanju, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj ipd. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo prekinjena seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine delo sveta tudi, če ugotovi, da seja ni več sklepčna in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni mogoče zagotoviti niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo zaključi.
46. člen
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
47. člen
Seje občinskega sveta morajo biti načrtovane tako, da se praviloma lahko zaključijo v štirih urah.
Predsedujoči lahko odredi petnajstminutni odmor po vsakih dveh urah neprekinjenega dela.
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, v okviru posamezne točke ali pred njo pa se ga lahko odredi največ dvakrat.