Odlok o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih...

5101. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev«

Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (ZPPDUP), (Uradni list SRS, št. 34/84 Uradni list SFRJ, št. 83/89, SRS, št. 5/90, RS, št. 26/90, 10/91, 17/91 – I-ZUDE, 13/93, 66/93, 66/00 Odl. US: U-I-48/97-12, 61/02 Odl. US: U-I-54/99-14, 110/02 – ZGO-1, 2/04), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, ter odločbi Ustavnega sodišča RS v Uradnih listih RS, št. 29/07 in 58/07), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 44/02 ter 19/07) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 19. redi seji dne 27. 11. 2008 sprejel

O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev«

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Predmet koncesijskega akta

S tem odlokom se določa način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev« v občini Hrpelje- Kozina (v nadaljevanju obe: javna služba).

Javna služba obsega upravljanje pokopališč, njihovo vzdrževanje in čiščenje, vodenje pokopaliških katastrov, oddajanje grobnih prostorov v najem, organizacijo pogrebov in pogrebnih svečanosti, prevoze pokojnikov, pogrebno službo izven rednega delovnega časa ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakonom in drugimi predpisi v okvir obravnavane javne službe.

Javna služba se izvaja skladno s predpisi, na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.

Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.

V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom zakona o gospodarskih javnih službah.

2. člen

Definicije

Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

-

koncedent: je Občina Hrpelje - Kozina;

-

koncesija: je koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka;

-

koncesionar ali izvajalec: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.

3. člen

Enotnost koncesijskega razmerja

V Občini Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: občina) se javna služba izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.

II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE

4. člen

Vsebina javne službe

Gospodarska javna služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« obsega zlasti naslednje dejavnosti:

-

upravljanje pokopališč kot objektov javne infrastrukture,

-

vzdrževanje urejenosti zelenih površin, poti in ostalih objektov na pokopališču,

-

postavljanje nagrobnih betonskih temeljev,

-

čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega na pokopališču,

-

vzdrževanje mrliških vežic in ostale pokopališke infrastrukture,

-

vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra,

-

oddajanje grobnih prostorov v najem,

-

vzdrževanje reda in miru na pokopališču, kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,

-

vodenje katastra komunalnih naprav na pokopališčih, kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,

-

izdelava predloga programa urejanja in obnove ter širitve pokopališč objektov in naprav,

-

sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti ob Dnevu spomina na mrtve,

-

izdajanje soglasij za postavitev nagrobnih spomenikov oziroma za druga kamnoseška ali zidarska dela,

-

opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom,

-

zaračunavanje storitev (najemnine, vpisnine, soglasja, potrdila ipd.).

Gospodarska javna služba »izvajanje pogrebnih storitev« obsega zlasti naslednje dejavnosti:

-

organizacijo pogrebov in izvajanje pogrebnih svečanosti,

-

izkop, pripravo in zasutje grobov ter zaščito sosednjih grobnih prostorov s prvo ureditvijo groba,

-

zagotovitev uporabe mrliške vežice s spremljajočimi objekti,

-

prekope in ekshumacije,

-

izvajanje pogrebne službe izven rednega delovnega časa,

-

obveščanje lokalne skupnosti,

-

ureditev žalnega ambienta za krsto ali žaro,

-

urejanje predpisane dokumentacije za: prevoz, upepelitev in prevzem žar, pokop ter refundacije dela pogrebnih stroškov,

-

čuvanje umrlih v mrliških vežicah,

-

ugotavljanje pravilnosti dokumentov za dovolitev pokopa in izdaja dokumentov za dovolitev pokopa in prevzem žar,

-

delo s pokojniki, prevozi pokojnikov znotraj in izven območja občine in države,

-

opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom,

-

zaračunavanje storitev.

Poleg zgoraj naštetih dejavnosti v okviru javne službe je dolžan izvajalec javne službe zagotavljati tudi druge storitve, ki so v zvezi s pogrebno dejavnostjo ter urejanjem in vzdrževanjem pokopališč.

Uporaba dejavnosti javne službe je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji, pri čemer se upošteva specifika pokopališča.

Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.

5. člen

Uporabniki storitev javne službe

Uporabniki javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve.

Uporabniki storitev javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« so predvsem najemniki grobnih prostorov (v nadaljevanju: najemniki). Najemnik je lahko samo ena oseba.

Najemniki so praviloma svojci pokojnika ali njegovi zakoniti zastopniki, oziroma tiste osebe, ki jih kot take določajo zakoni ali drugi predpisi. Če ni nikogar, ki bi prevzel vlogo najemnika, je najemnik občina. V primeru spora med več osebami, odloči o najemniku, skladno z zakonom, izvajalec javne službe.

V položaj najemnika lahko s soglasjem dotedanjega najemnika vstopi katerakoli druga oseba. V primeru, če najemnik umre ali izgubi opravilno sposobnost, ali najemnik pravna oseba preneha obstajati, vstopi nerazdelno (solidarno) v najemno razmerje njegov dedič ali zakoniti zastopnik oziroma pravni naslednik pravne osebe. V primeru spremembe najemnika se, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sklene nova pogodba.

Najemnik je dolžan izvajalca javne službe tekoče obveščati o spremembah svojega naslova. V primeru kršitve prejšnjega stavka ne more izvajalec, zaradi predpisov o varovanju osebnih podatkov, prevzeti nobene odgovornosti. Novi najemnik je ob prevzemu vloge najemnika po določilih prejšnjega odstavka dolžan sam poskrbeti za sklenitev nove pogodbe o najemu.

V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku, se, kolikor ni drugačnega dogovora, za najemnika grobnega prostora šteje naročnik pogrebnih storitev iz prvega odstavka.

6. člen

Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba

Pokop se praviloma opravi na pokopališču, ki pripada okolišu pokopališča, na katerem je imel umrli stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: matični okoliš).

Na območju občine se nahajajo naslednja pokopališča, ki se urejajo s tem odlokom, s pripadajočimi matičnimi okoliši:

-

Brezovica (Brezovica, Rožice, Ostrovica, Gradišica, Artviže, Materija, Povžane, Bač pri Materiji, Slope, Tublje pri Hrpeljah);

-

Klanec pri Kozini (Klanec pri Kozini, Ocizla, Beka, Petrinje, Prešnica);

-

Tatre (Tatre);

-

Gradišče pri Materiji (Gradišče pri Materiji);

-

Mihele (Mihele, Nasirec, Krvavi Potok);

-

Vrhpolje (Vrhpolje);

-

Golac (Golac, Poljane pri Podgradu);

-

Rodik (Rodik);

-

Hrpelje (Hrpelje, Kozina, Tublje pri Hrpeljah);

-

Slivje (Slivje, Velike Loče, Hotična, Markovščina, Skadanščina, Mrše, Orehek pri Materiji, Kovčice, Ritomeče).

Koncesionar mora vsakomur pod enakimi pogoji omogočiti vstop in gibanje na območjih pokopališč in sicer v času, ki je določen s splošnimi pogoji poslovanja izvajalca na posameznem pokopališču.

Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba so objekti v javni rabi – javna površina, objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra.

III. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IZVAJANJE POGREBNIH STORITEV

7. člen

Ravnanje s pokojnikom do pogreba

Umrli do pogreba leži na odru v mrliški vežici ali v hladilni napravi izjemoma pa se lahko umrlega, skladno s krajevnimi običaji položi na oder na domu ali drugemu uveljavljenemu kraju. Če pokopališče nima mrliške vežice, lahko po dogovoru z izvajalcem javne službe leži v mrliški vežici drugega pokopališča. V stanovanjskih objektih, ki so v naseljih mešanega ali mestnega značaj z več kot dvema stanovanjema se mora umrli čuvati v mrliški veži.

Če pogreb organizira lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega prava, se za umrlega izjemoma lahko z dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, izdanega po pridobljenem mnenju upravnega organa, pristojnega za zdravstvo, oder postavi na posebej določenem kraju izven pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.

V primeru, če se umrli čuva doma ali v mrliški vežici izven kraja pokopa, se krsta z umrlim ali žara z upepeljenimi posmrtnimi ostanki umrlega prepelje na pokopališče, kjer se bo izvedel pokop neposredno pred pričetkom pogrebne svečanosti.

8. člen

Prevoz pokojnika

Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer bo ležal do pogreba ali drug prevoz umrlega, je dovoljen le s posebej prirejenimi vozili za prevoz pokojnikov, s katerimi mora razpolagati izvajalec javne službe, oziroma na drug zakonit način.

Kot javna služba po tem odloku se obravnavajo prevozi, katerih začetek in konec je na območju občine. Prevoz umrlega iz kraja ali v kraj, ki se nahaja izven občine, se izvede v skladu s predpisi.

Prevoz pokojnika na pokopališče oziroma na kraj, kjer je zanj postavljen oder, je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi oziroma ko takšen prevoz odredi mrliški oglednik.

Ravnanje s pokojnikom, za katerega obstoji sum, da ni umrl naravne smrti ali da je umrl zaradi nalezljive bolezni, se izvaja v skladu z obstoječimi predpisi.

9. člen

Prijava pogreba

Po ugotovljeni smrti se pogreb prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.

Prijavo za pogreb umrlega poda njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti oziroma oseba iz tretjega odstavka 10. člena. Če takih oseb ni, pogreb prijavi delodajalec umrlega, občina, krajevna skupnost ali druga socialna oziroma zdravstvena ustanova ali organ. Prijavi je potrebno priložiti dovoljenje za pokop, ki ga izda pristojni upravni organ.

Prijava za pogreb mora biti dana izvajalcu najmanj en dan pred predvidenim pokopom.

10. člen

Pogreb

Pokop oziroma pogreb umrlega se opravi na pokopališču v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno dejavnost, drugimi predpisi in krajevnimi običaji.

V okviru možnosti, ki jih nudi zakon in ta odlok, je treba izbiro načina pokopa in pogrebnih svečanosti opraviti v skladu z voljo umrlega.

Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost po vrstnem redu zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z umrlim ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik umrlega. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa oziroma pogreba, v skladu s 5. členom tega odloka, plačnik storitev.

11. člen

Čas pogreba

Pogreb odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pogreba. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pogreba oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pogreba odredi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega.

Pogrebi so vsak delovni dan (ponedeljek–sobota) od 8.–18. ure, oziroma v zimskem času do mraka. Pogrebi v dela prostih dneh (nedelje in prazniki), predstavljajo storitev, ki jo je dolžan naročnik pokopa tudi dodatno plačati v skladu z veljavno tarifo.

12. člen

Kraj in način pokopa

Krsta s pokojnikom se položi v klasični grob, vrstni grob ali grobišče.

Upepeljeni ostanki pokojnika se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, položijo v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču skladno s splošnimi pogoji poslovanja, zunaj pokopališča pa samo na podlagi dovoljenja pristojnega organa.

Pokop in raztros upepeljenih ostankov pokojnika zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih in ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev.

13. člen

Prekop in ekshumacija

Prekopi in ekshumacije se opravljajo na podlagi določb zakona in drugih državnih predpisov, ki jih urejajo.

14. člen

Pogrebna svečanost

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebno svečanost je potrebno voditi v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, vodi pa jo v soglasju z svojci pokojnika, vodja pogrebne svečanosti, ki ga določi izvajalec javne službe.

O pogrebni svečanosti je izvajalec javne službe dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na drug krajevno običajen način.

Če je taka želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se pogrebna svečanost opravi v družinskem krogu, lahko tudi brez objave po drugem odstavku tega člena.

Po volji umrlega ali svojcev se lahko opravi anonimen pokop. Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo upepeljenih posmrtnih ostankov na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega, brez prisotnosti svojcev in javnosti.

15. člen

Kraj pogrebne svečanosti

Pogrebna svečanost se praviloma opravi na pokopališču, kjer bo pogreb.

Če je sestavni del pogrebne svečanosti verski obred, se njegov del lahko opravi v verskem objektu.

16. člen

Potek pogrebne svečanosti

Pogrebna svečanost se začne z dvigom in prenosom pokojnika z odra, konča pa z zasutjem groba oziroma zaprtjem žarne niše.

Opravila iz prvega odstavka in odvoz oziroma prenos krste ali žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v grob praviloma izvedejo pogrebniki izvajalca javne službe. Pri izvedbi zgoraj navedenih opravil lahko po predhodnem dogovoru z izvajalcem javne službe sodelujejo tudi druge osebe (člani društev in organizacij), vendar morajo biti le-te oblečene v svečane obleke.

17. člen

Pogrebni sprevod

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega prostora pred vhodom na pokopališče. Začetek pogrebne svečanosti se naznani z zvonjenjem ali na drug, krajevno običajen način.

Razpored v sprevodu in pogrebna svečanost se izvedeta na krajevno običajen način in v skladu z voljo pokojnika in njegovih svojcev (drugi in tretji odstavek 10. člena tega odloka).

Pri prečkanju kategorizirane javne ceste, uporabi javne ceste in sploh glede na druge udeležence v prometu, je za varnost udeležencev sprevoda ter drugih udeležencev v cestnem prometu dolžan poskrbeti izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe v primeru potrebe zaprosi pristojne organe za sodelovanje pri zagotavljanju prometne varnosti.

18. člen

Sestavine pogrebnih svečanosti

Po volji pokojnika oziroma uporabnika javne službe lahko pogrebna svečanost vsebuje poslovilne nagovore, verski obred, živo izvedbo ustrezne glasbe ali predvajanje glasbenih posnetkov ob začetku svečanosti, med njo in ob odprtem grobu ter druge vsebine.

Ob pogrebnih svečanostih za pokojnikom, državljanom Republike Slovenije, mora izvajalec zagotoviti zastavonošo z državno zastavo z žalnim trakom, ki sodeluje na čelu pogrebnega sprevoda in se ob zaključku pogrebne svečanosti pokloni pokojniku.

Ob pogrebih tujih državljanov zastavonoša nosi črno zastavo.

Pri pogrebnih svečanostih se ne sme uporabljati tujih zastav, tuje himne ali drugih tujih državnih simbolov brez posebnega dovoljenja upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, lahko pa se uporabijo verski simboli s tem, da se upoštevajo splošna moralno-etična načela.

Če je bil umrli član društva ali združenja, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (borčevske in druge protifašistične organizacije, lovci, gasilci in podobno), se člani društva s temi običaji lahko vključijo v pogrebne svečanosti na podlagi dogovora z izvajalcem in ob upoštevanju splošnih moralno-etičnih načel.

Če pri pogrebni svečanosti v skladu s predpisi sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar sta odgovoren izvajalec javne službe in vodja strelske enote.

Vsi udeleženci pogrebnih svečanostih morajo na območju pokopališča spoštovati določila predpisov, ki določajo pokopališki red ter veljavne splošne pogoje poslovanja za pokopališče, na katerem se svečanost odvija.

19. člen

Posebne obveznosti izvajalca javne službe

Takoj po zaključku pogrebnih svečanosti mora izvajalec javne službe grob zasuti in ga začasno primerno urediti.

Če uporabnik javne službe ni znan in nihče ne zagotavlja plačila pogrebnih svečanosti, niti se ne zagotavlja verski obred, je izvajalec dolžan zagotoviti najmanj predvajanje žalne glasbe ob dvigu z odra oziroma začetku prevoza ali prenosa h grobu in uporabo zastav v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 18. člena tega odloka.

20. člen

Pogrebna služba izven rednega delovnega časa

Izvajalec javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« je dolžan zagotoviti dosegljivost izvajalcev storitev 24 ur na dan.

21. člen

Stroški

Stroške pogreba ali prekopa morajo poravnati uporabniki, ki so praviloma dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop ali prekop.

V primeru, ko stroške pogreba poravna občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

Stroške ekshumacije poravna naročnik.

IV. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE UREJANJE IN VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ

22. člen

Zagotovitev možnosti pokopa

Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti pod splošnimi pogoji poslovanja možnost pokopa vsakega umrlega, ki je imel tik pred smrtjo stalno prebivališče na območju matičnega okoliša pokopališča, razen v primeru, da na pokopališču ni prostih grobnih prostorov. V slednjem primeru je dolžan zagotoviti pokop na katerem od drugih pokopališč v občini.

Pristojni organ koncedenta lahko skladno s splošnimi pogoji poslovanja dovoli pokop umrlega, ki ni imel stalnega prebivališča na matičnem območju pokopališča, če so na pokopališču prosti grobni prostori. Prav tako mora zagotoviti pokop neidentificirane osebi, ki je umrla na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.

23. člen

Grobni prostor

Pokop pokojnika se opravi v grobni prostor.

Na posameznih pokopališčih so lahko naslednje vrste grobnih prostorov:

-

enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in grobnice (klasični grobovi);

-

vrstni grobovi;

-

grobišča;

-

žarni grobovi;

-

prostor za anonimne pokope;

-

prostor za raztrositev pepela.

Minimalne in maksimalne dimenzije posameznih vrst grobnih prostorov kakor tudi druge predpisane lastnosti (glede oblike in izgleda posameznih grobnih prostorov) se določijo v splošnih pogojih poslovanja.

Izvajalec javne službe mora imeti izdelan načrt razdelitve pokopališča na pokopališčne oddelke in grobne prostore.

24. člen

Najem grobnega prostora

Grobne prostore daje v najem izvajalec javne službe. Vsebina najemnega razmerja se upoštevajoč ta odlok in splošne pogoje poslovanja, določi s pogodbo, ki jo v pisni obliki skleneta najemnik in izvajalec javne službe najkasneje v roku 1 leta od uveljavitve tega odloka.

V pogodbi mora biti zlasti določeno: opredelitev grobnega prostora (vrsta in številčna označitev po katastru), čas njegove uporabe oziroma rok veljavnosti pogodbe, oblika, konstrukcija in velikost nagrobnega spomenika, določila o odstranitvi nagrobnega spomenika in o opustitvi grobnega prostora oziroma njegovi predaji na razpolago izvajalcu zaradi neizpolnjevanja določil odloka in drugih predpisov oziroma zaradi drugih razlogov ter ostale obveznosti in pravice najemodajalca in najemnika skladno z določili odloka in veljavno zakonodajo.

Natančno vsebino pogodbe o najemu opredeljujejo splošni pogoji poslovanja, ki jih sprejme izvajalec. Splošni pogoji poslovanja so priloga in sestavni del pogodbe.

25. člen

Ravnanje izvajalca v primeru opustitve grobnega prostora

Z opuščenimi grobnimi prostori razpolaga izvajalec javne službe.

Šteje se, da je grobni prostor opuščen, če je pogodba o najemu prenehala veljati, kakor tudi v drugih primerih, ko pride do prenehanja razmerja iz razlogov na strani najemnika, če so kot taki predpisani v splošnih pogojih poslovanja.

V primeru prenehanja veljavnosti najemne pogodbe, je dolžan najemnik v roku šestih mesecev odstraniti nagrobni spomenik.

Če kljub osebno vročenemu pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede tudi v naknadno določenem roku, izvajalec na krajevno običajen način objavi, da bo po preteku 1 leta od objave ravnal, kot da je grobni prostor opuščen, ter po preteku roka odstrani nagrobni spomenik oziroma nadomesti ploščo na žarnem grobnem prostoru s ploščo brez napisov ter prostor odda drugemu najemniku.

Izvajalec javne službe je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene predmete mora izvajalec izročiti upravičencu oziroma občini.

26. člen

Dostopne poti

Primarne dostopne poti morajo biti na pokopališčih široke najmanj 100 cm.

27. člen

Začasno nagrobno obeležje

V času od pokopa umrlega do postavitve nagrobnega spomenika postavi izvajalec pogrebnih storitev, na stroške najemnika na grobni prostor oziroma na žarni grobni prostor ustrezno nagrobno obeležje.

28. člen

Mirovalna doba grobnega prostora

Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu prostih grobnih prostorov. Minimalna mirovalna doba grobnega prostora je 10 let. Pogoji za morebitni naslednji pokop v grobni prostor v njegovi mirovalni dobi se skladno z zakonom določijo s splošnimi pogoji poslovanja.

29. člen

Način vzdrževanja grobnih prostorov

Grobne prostore so dolžni najemniki redno vzdrževati v skladu s sprejetimi splošnimi pogoji poslovanja za pokopališče in pogodbo o najemu, v nasprotnem primeru izvajalec najemnika pisno opozori na njegove obveznosti.

Če kljub pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede, izvajalec obvesti pristojni organ nadzora.

Najemnik in izvajalec se lahko pogodbeno dogovorita o drugačnem načinu vzdrževanja grobnega prostora.

30. člen

Odstranjeni nagrobni spomeniki in druga obeležja

Izvajalec z grobnih prostorov odstranjene nagrobne spomenike ali obeležja začasno shranjuje v prostoru za shranjevanje nagrobnih spomenikov in obeležij. Te predmete občasno na pobudo izvajalca pregleda in oceni strokovna komisija, ki jo imenuje župan izmed strokovnjakov z različnih področij. Predmeti, ki nimajo umetnostne, zgodovinske, monumentalne ali druge vrednosti, se uničijo, ostali pa trajno shranijo v lapidariju.

V. PREPOVEDANA RAVNANJA

31. člen

Prepovedana ravnanja obiskovalcev pokopališč

Na območju pokopališča je prepovedano:

-

nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobnih prostorih;

O predpisu

Citati

Odlok o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev«

Časovnica