Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (uradno prečiščeno besedilo)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1379/2014, stran 3806 DATUM OBJAVE: 9.5.2014
VELJAVNOST: od 9.5.2014 / UPORABA: od 9.5.2014
RS 33-1379/2014
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 9.5.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1379. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (uradno prečiščeno besedilo)
Na podlagi 128. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 106/11) je Občinski svet Občine Sevnica na 28. redni seji dne 23. 4. 2014 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica, ki obsega:
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (uradno prečiščeno besedilo)
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica (uradno prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Sevnica, tako, da določa:
I. Splošne določbe
II. Organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe
III. Upravljanje vodovodov
IV. Standardi opremljenosti
V. Viri financiranja in način obračunavanja storitev
VI. Načrtovanje vodovodov
VII. Obvezne storitve in naloge javne službe
VIII. Cene in subvencioniranje storitev javne službe
IX. Meritve in odčitavanje
X. Evidence uporabnikov
XI. Prekinitev dobave pitne vode
XII. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe
XIII. Prehodne in končne določbe.
S tem odlokom so upoštevane določbe Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, v nadaljevanju: uredba).
(2)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe s pitno vodo je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih in zasebnih vodovodov na območju Občine Sevnica (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).
2. člen
(namen)
Namen tega odloka je:
-
zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
-
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
-
določitev obveznosti občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo,
-
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
3. člen
(pojmi)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2.
obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo po postopkih, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
3.
odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s 1. do 4. točko tretjega odstavka 3. člena uredbe. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4.
javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
5.
sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca;
6.
lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
7.
zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo;
8.
javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;
9.
območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda;
10.
hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
11.
a upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe;
11.
b upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;
12.
obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja; območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo;
13.
predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
14.
vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
15.
obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev;
16.
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
17.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
18.
kapnica je zbiralnik za meteorno vodo, montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe;
19.
uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na zemljišču na območju Občine Sevnica, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo;
20.
priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;
21.
zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo; rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo;
22.
posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo po uredbi.
(2)
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Uredbi o oskrbi s pitno vodo, Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: uredba o metodologiji), zakonih ali drugih predpisih s področja oskrbe s pitno vodo in graditve.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(zagotavljanje javne službe)
(1)
Občina Sevnica (v nadaljevanju: Občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica za območje celotne občine z izvajalcem javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica (v nadaljevanju: izvajalec). Izvajalec mora izvajati javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: program), ki ga izdela izvajalec in potrdi Občinski svet Občine Sevnica v skladu z uredbo. Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, mora vodno dovoljenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti Občina.
(2)
Objekti in naprave javnega vodovoda so javno dobro in so izven pravnega prometa. Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodovoda. Obveznosti Občine in upravljavca v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo o upravljanju in najemu javne infrastrukture, ki je sklenjena med izvajalcem javne službe in Občino. Pogodba vključuje tudi vrednost in obseg javne infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje javne službe po tem odloku.
5. člen
(program oskrbe s pitno vodo)
(1)
Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje Občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu, ter nato usklajeni program izvajalec najkasneje do 31. decembra tekočega leta posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Program mora vsebovati podatke o oskrbovalnih območjih in številu prebivalcev, vrsti in dolžini cevovodov, vrste in število objektov in opreme javnega vodovoda, javnem hidrantnem omrežju, vodnih virih pitne vode, zasebnih vodovodih, zdravstveni ustreznosti pitne vode javnega vodovoda, vzdrževanju javnih vodovodov in hidrantnega omrežja, količinah odvzete pitne vode, obveščanju uporabnikov, zmanjševanju vodnih izgub in zagotavljanju rezervnih virov in razvojnem načrtu javnih vodovodov, v skladu s 25. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo. Izvajalec javne službe je javno podjetje, zato mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
(2)
Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javnih vodovodov predvsem naslednje naloge:
-
skrbi za razvoj in izgradnjo javnih vodovodov in za njihovo nemoteno obratovanje,
-
vodi kataster javnih vodovodov,
-
vzdržuje javne vodovode,
-
izdaja smernice in mnenja pri pripravi prostorskih aktov, ter projektnih pogojev in soglasij v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
-
nadzira vodooskrbo javnih vodovodov,
-
označuje vodovarstvena območja in izvaja ukrepe varstva vodnih virov v skladu s predpisi o vodovarstvenih režimih na vodovarstvenih območjih,
-
izvaja in nadzira priključke na javni vodovod,
-
obračunava storitve vodooskrbe in drugih pristojbin, določenih s predpisi,
-
vodi evidenco oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, ki mu jo v predpisani obliki posredujejo upravljavci zasebnih vodovodov.
(3)
Izvajalec mora vsako leto najkasneje do 31. marca tekočega leta Občinskemu svetu Občine Sevnica posredovati poročilo o izvajanju javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena za preteklo leto.
6. člen
(javna služba)
(1)
V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1.
se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2.
iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1.
oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2.
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3.
oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4.
oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5.
oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
(4)
Zadrževanje ljudi iz prvega odstavka tega člena pomeni, da mora biti omogočena uporaba pitne vode za ljudi, ne glede na to, ali se ljudje v objektu dejansko zadržujejo in ne glede na to, ali ima fizična oseba registrirano stalno ali začasno prebivališče, in ne glede na to, ali ima pravna oseba registriran sedež ali poslovno enoto.
(5)
Storitve javne službe opravlja izvajalec javne službe v obliki in na način, določen z uredbo, odlokom, ki ureja gospodarske javne službe ter tem odlokom.
6.a člen
(uporabniki in plačniki storitev javne službe)
(1)
Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) so lastniki ali solastniki (v nadaljevanju: lastniki) stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod, katerih oskrba se po odloku in ostalih državnih predpisih šteje za javno službo.
(2)
Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta (npr. najemnik), pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec javne službe podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško ugotovi stanje števca porabljene vode, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani uporabnika.
(3)
Uporabniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(4)
V primeru izvajanja javne službe gospodinjstvu kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz prejšnjega stavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik, in kateremu izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5)
Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca javne službe o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika kot uporabnika in izvajalca javne službe. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe, zapadlega dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca javne službe v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec javne službe začne izstavljati nove račune kateremu koli izmed solastnikov za celotno storitev.
(6)
V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(7)
Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(8)
Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe je Občina.
(9)
Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta odda v najem ali proda, je dolžan poravnati vse zapadle obveznosti. Na podlagi obvestila takratnega uporabnika(lastnik, prodajalec) o pogodbi (najemni, prodajni) se zapisniško ugotoviti stanje števca porabljene vode in podpiše poseben dogovor z novim uporabnikom oziroma lastnikom objekta za nadaljnjo uporabo storitev javne službe.
7. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1)
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2)
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
7.a člen
(določitev območij javnih vodovodov)
(1)
Območja javnega vodovoda so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ločeno za:
1.
območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,
2.
območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,
3.
območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in
4.
območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
(2)
Občina na pisno zahtevo ministrstva, pristojnega za okolje v skladu z uredbo v roku 60 dni posreduje podatke o območjih javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka pristojnemu ministrstvu. Karta vodooskrbnih območij je v grafični prilogi tega odloka.
III. UPRAVLJANJE VODOVODOV
8. člen
(določitev upravljavca vodovoda)
(1)
Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav na območju Občine Sevnica je javno podjetje Komunala d.o.o. Sevnica.
(2)
V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
-
eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
-
eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
-
eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3)
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti Občino.
(4)
Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti Občino.
(5)
Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
9. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1)
Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).
(2)
Vodno dovoljenje mora pridobiti Občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.
(3)
Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe.
(4)
Vodno dovoljenje pridobi Občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.
10. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
(1)
Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2)
Če je več lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
(3)
Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
(4)
Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.
(5)
Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod, priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
(6)
Ne glede na določbe prvih petih odstavkov tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje Občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.
11. člen
(evidence)
(1)
Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov, ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor.
(2)
Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo.
IV. STANDARDI OPREMLJENOSTI
12. člen
(opremljenost naselij)
(1)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
(2)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
-
izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali
-
upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
13. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko uporabljajo za potrebe namakanja kmetijskih površin in napajanja domačih živali.
(2)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
14. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
-
je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
(3)
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
15. člen
(dodatna oskrba stavb z vodo)
(1)
Poleg priključitve na lastno oskrbo s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo) ali priključitve objekta na javni vodovod, ima lahko stavba tudi zbiralnik meteorne vode (kapnica), od katerega se po ločenem cevovodu stavba oskrbuje z vodo za sanitarne in druge potrebe, nikakor pa ne za pitno vodo. Dovod vode iz kapnice v objekt mora imeti regulacijski zaporni ventil.
(2)
Stanovanjske stavbe morajo biti oskrbovane s pitno vodo s priključkom na javni vodovod, v primeru zasebnega upravljanja pa s priključkom na vodovod za lastne potrebe s pitno vodo (vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo).
V. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
16. člen
(financiranje javne službe)
(1)
Viri financiranja javne službe so:
-
prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo,
-
subvencija cene storitve javne službe,
-
sredstva proračuna Občine,
-
drugi viri.
(2)
Cene storitev javne službe se oblikujejo in določijo v skladu s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen in s tem odlokom. Postopki v zvezi s pregledom, dopolnitvami in potrjevanjem elaboratov se uredijo s pogodbo med izvajalcem javne službe in občino, v skladu s tem odlokom. Elaborat, cene in subvencije potrdi Občinski svet Občine Sevnica.
VI. NAČRTOVANJE VODOVODOV
17. člen
(upravni postopki – javna pooblastila)
(1)
V okviru izvajanja javne službe izvajalec izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam in soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor oziroma projektant v vlogi predložiti:
1.
za smernice in mnenja:
-
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora;
2.
za pogoje:
-
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov;
3.
za soglasja:
-
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
4.
za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
-
gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
-
načrt vodovodnega priključka;
-
projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije;
-
pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
-
dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
5.
za soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let:
-
situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500;
-
opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
-
načrt vodovodnega priključka;
-
pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
-
dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;