Odlok o razglasitvi cerkve sv. Lovrenca (EŠD 1705) za kulturni spomenik lokalnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1777/2011, stran 4752 DATUM OBJAVE: 13.5.2011

RS 35-1777/2011

1777. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Lovrenca (EŠD 1705) za kulturni spomenik lokalnega pomena
Na podlagi 11., 12., 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine – območne enote Ljubljana je Občinski svet Občine Cerknica na 5. redni seji dne 20. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Lovrenca (EŠD 1705) za kulturni spomenik lokalnega pomena

1. člen

(namen razglasitve)
Z namenom, da se ohranijo umetnostnozgodovinske, kulturne, arhitekturne in arheološke vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: Cerkev sv. Lovrenc (EŠD 1705).
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

-

ohrani njegov sakralni pomen in raba,

-

ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

-

poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

-

predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,

-

vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

2. člen

(lastnosti spomenika)
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Lovrenca stoji na JZ robu vasi. V tlorisu jo sestavlja kvadratni zvonik z odprto zvonico v pritličnem delu, pravokotna, plitvo obokana ladja in kvadratni prezbiterij s triosminskim zaključkom in poznogotskim rebrastim obokom z rozetnimi sklepniki in figuralnimi konzolami. Cerkev je v prvotni zasnovi značilna podeželska arhitektura iz 16. stoletja. Prvič omenjena ob vizitaciji leta 1581 in bila barokizirana med poznim 17. in sredino 18. stoletja. Od kvalitetne notranje opreme velja omeniti zlasti: Veliki zlati oltar sv. Lovrenca iz konca 17. stoletja s sliko Mučeništva sv. Lovrenca, južni stranski oltar sv. Marjete iz začetka 18. stoletja s sočasno oljno sliko Sv. Marjete, severni stranski oltar sv. Antona Padovanskega s konca 18. stoletja in kasetiran, nekdaj poslikan, lesen kor na kamnitih stebrih in pilastrih, ki je nastal na koncu 17. stoletja..

3. člen

(lokacija in obseg spomenika)
Spomenik obsega zemljišče s parcelno številko *1 k.o. Dolenja vas.
Vplivno območje spomenika obsega zemljišče s parcelno številko *1 k.o. Dolenja vas.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalni katastrski načrt v merilu 1:2880 in na temeljni topografski načrt v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).