TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Pogojni odpust glede na zakonske določbe ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, in o katerem se odloča v upravnem postopku. Gre torej za upravno odločbo, ki se z ozirom na vsebino 88. člena KZ-1 izda po prostem preudarku.

Odklanjanje psihološke obravnave potrjuje nekritičen odnos tožnika do storjenega kaznivega dejanja, kar tudi po presoji sodišča ne utemeljuje pričakovanja, da v času pogojnega odpusta kaznivega dejanja ne bo ponovil. Ker tožnik psihološko obravnavo in zdravljenje odvisnosti v zavodu odklanja, je neutemeljeno tudi njegovo sklicevanje na možnost pogojnega odpusta z nalogo zdravljenja in obiskovanja ustrezne psihološke posvetovalnice.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor neenakega obravnavanja. Sklicevanje na zadevo, v kateri naj bi bil (po navedbah tožnika) obsojenec pogojno odpuščen v nasprotju z zakonom, namreč ne narekuje enakega, torej napačnega, odločanja v drugih zadevah.