TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in v točki I izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Zapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24. člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za konkretni primer, ko je v Splošnih pogojih (5. člen), ki so sestavni del pogodbe o dobavi in nakupu zemeljskega plina (skleneta jo dobavitelj in lastnik odjemnega mesta) določeno, da je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.