Odlok o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu...

4036. Odlok o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN za Dovje – zahod (DM S3)

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 ZKZ-C), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07, 122/08, 45/10) in 88. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 10. seji dne 22. 10. 2011 sprejel

O D L O K
o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN za Dovje – zahod (DM S3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za pripravo delnega občinskega podrobnega prostorskega načrta za Dovje – zahod (DM S3))

S tem odlokom se v skladu z dolgoročnim družbenim planom Občine Jesenice za obdobje 1986–1995/00 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90), Odlokom o družbenem planu Občine Jesenice za obdobje 1986–1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89, in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90, 20/94) ter Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01 in 99/01) sprejme občinski delni podrobni prostorski načrt OPPN za Dovje – zahod (DM S3) (v nadaljevanju: OPPN).

2. člen

(vsebina OPPN)

OPPN obsega besedilni del v obliki odloka in grafični del, poleg tega pa še obrazložitev in utemeljitev odloka, seznam smernic nosilcev urejanja prostora in njihovo obrazložitev ter strokovne podloge.

OPPN v odloku določa merila in pogoje za arhitekturne, krajinske in prostorske ureditve, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in naravnih virov ter ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, določa vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

II. UREDITVENO OBMOČJE

3. člen

(območje OPPN)

Predmetni OPPN obravnava le JV del zemljišč, ki so skladno z dolgoročnim in družbenim planom Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora opredeljena kot območje DM S3, ki se ureja z OPPN (prej ZN). Obravnava se le del.

Glede na to, da je za zagotovitev pogojev za posege v prostor na tem območju zainteresiran le del lastnikov zemljišč oziroma je preostali del lastnikov izrecno izrazilo nezainteresiranost, se obseg izdelave omejuje na JV del območja, in sicer na zemljišča s parcelnimi številkami 4/2, 4/3, 4/1, 5/7, 3, 5/6, del 6/1, del 5/3 in del 1996/3, vse k.o. Dovje.

Skupna površina območja urejanja meri 5.042 m2 in obsega naslednja zemljišča s parc. št. (vsa k.o. Dovje):

+----------------------------+-------------------+--------------+
|Zemljišče (parc. št.)       |Površina           |              |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|4/2                         |378                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|4/3                         |771                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|4/1                         |631                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|5/7                         |683                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|3                           |653                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|5/6                         |665                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|del 6/1                     |185                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|del 5/3                     |978                |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|del 1996                    |98                 |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+
|Skupaj                      |5042               |m2            |
+----------------------------+-------------------+--------------+

Vir: GURS, Prostor (Prostorski portal)

4. člen

(funkcija ureditvenega območja)

Območje predstavlja še nepozidano zemljišče v vasi Dovje. Tvorba novega stavbnega tkiva bo zapolnila prazno, nepozidano vrzel.

Območje je opredeljeno kot S, namenjeno stanovanjem in spremljajočim dejavnostim. Glavni namen novega naselja so stanovanja.

5. člen

V območju so dopustne naslednje vrste dejavnosti:

-

stanovanja in sicer objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) uvrščeni v skupini 111 – enostanovanjske stavbe in 112 – večstanovanjske stavbe

-

gostinstvo in sicer objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) uvrščeni v podrazred 12111 – hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev

-

dejavnosti, ki ne motijo okolice in sicer objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) uvrščeni:

v skupino 1220 – upravne in pisarniške stavbe

v podrazred 12301 trgovske stavbe

v podrazred 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti

v podrazred 12420 garažne stavbe

v podrazred 1262 muzeji in knjižnice

v podrazred 1264 stavbe za zdravstvo (a le ambulante)

v podrazred 12714 druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

Ureditev dodatnih dejavnosti je dopustna kot dopolnilo osnovnemu stanovanjskemu namenu, kar pomeni, da mora biti v vsaki stavbi vsaj 51 % stanovanjskih površin.

6. člen

V območju so dopustne naslednje vrste gradnje:

-

nove gradnje

-

rekonstrukcije, prizidave, nadzidave, odstranitve

-

spremembe namembnosti znotraj dopustnih dejavnosti.

V območju je dopustno graditi tudi gradbeno inženirske objekte, in sicer tiste, ki po CC-SI sodijo v:

+------------------+-------------------------------------------+
|– razred 2112:    |lokalne ceste in javne poti,               |
|                  |nekategorizirane ceste in gozdne ceste     |
+------------------+-------------------------------------------+
|– oddelek 22:     |cevovodi, komunikacijska omrežja           |
|                  |in elektroenergetski vodi                  |
+------------------+-------------------------------------------+
|– skupina 241:    |objekti za šport, rekreacijo in drugi      |
|                  |objekti za prosti čas                      |
+------------------+-------------------------------------------+

7. člen

V območju je dopustno graditi tudi vse vrste pomožnih objektov (nezahtevnih in enostavnih objektov), in sicer pod pogoji, ki jih določa predpis o vrstah objektov glede na zahtevnost. Izjema so bazne postaje, objekti za oglaševanje (razen oznake, ki obveščajo o dejavnostih v stavbah na predmetnem območju velikosti do 1 m2 na vsako posamezno dejavnost), prijavnice, objekti za telekomunikacijsko opremo in čebelnjaki.

8. člen

(zmogljivost)

V posameznem objektu je dovoljeno urediti največ 3 stanovanjske enote, vkolikor velikost zemljišča in objekta to dopuščata in je urejeno zadostno število parkirnih mest.

Ostale dejavnosti lahko obsegajo največ do 49 % neto tlorisne površine posameznega objekta.

III. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

9. člen

(urbanistična zasnova)

Znotraj območja je potrebno urediti prometno in komunalno infrastrukturo. Gradnja novih objektov je možna na zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo (to je: oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste), skladno z drugim in tretjim odstavkom 66. člena ZGO-1.

Lega objektov je določena v grafičnem delu OPPN, možna so odstopanja v okviru toleranc, določenih v 40. in 41. členu tega odloka.

Na obravnavanem območju delnega OPPN je možno zgraditi največ 7 objektov, lahko jih je manj. Pri tem niso upoštevani enostavni in nezahtevni objekti.

10. člen

(regulacijski elementi)

V obstoječem naselju ni izrazitih gradbenih linij, obstoječi objekti tvorijo zgoščeno vaško jedro. Gradbena meja ni določena. Objekti naj se locirajo na zemljišča tako, da bo zagotovljena neovirana gradnja, uporaba in vzdrževanje objektov. Upoštevati je potrebno 0.5-metrski prosti profil ceste, v katerem ni dopustno postavljati ograj in drugih grajenih ovir.

Lega osnovnih stavb na parcelah je lahko vzporedna s pobočjem (plastnicami) ali pravokotna na pobočje. Dopustna je toleranca 5° obojestransko. Pomožni objekti morajo biti orientirani vzporedno ali pravokotno na lego osnovne stavbe.

11. člen

(indeks pozidanosti)

Indeks pozidanosti posameznega zemljišča, ki pripada objektu, ne sme presegati 0.3.

Pri tem indeks pozidanosti predstavlja razmerje med zazidano površino objekta (zid pritličja na terenu) in velikostjo zemljišča. V indeks pozidanosti se štejejo tudi enostavni in nezahtevni objekti.

V indeks pozidanosti se površina kleti ne šteje, kadar je klet v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena. Kadar je klet večja od pritličja in sega nad koto novo urejenega terena, se površina kleti šteje v zazidano površino.

12. člen

(merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje)

Oblikovanje objektov:

Tloris: Arhitekturno oblikovanje objektov oziroma gradenj se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.

Objekti morajo biti pravokotnih tlorisov, z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,2. Iz osnovnega tlorisa lahko segajo tudi sestavljeni deli – členitve ali izzidki. Razmerje stranic ne velja za vkopane kleti. V nadstropjih nad pritličjem (mansarda) se v razmerje stranic lahko štejejo tudi balkoni.

Strehe: Strehe nad vsemi objekti morajo biti dvokapnice v naklonu 38°–45°, sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Strehe so lahko tudi sestavljene iz več dvokapnic nad razgibanim tlorisom, ki pa morajo biti v istem naklonu. Dovoljen je zaključek strešin s čopi, katerega naklon je lahko strmejši od osnovne strešine, a znotraj dovoljenih naklonov. Odpiranje streh je dopustno s frčadami, katerih oblika in naklon sta poljubna (za frčade ne velja določilo o dopustnih naklonih). Pogoj je, da je na enem objektu dopustna le ena oblika frčad. Dolžina frčad ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.

Dovoljena je namestitev elementov za izrabo sončne energije na objekte, ki pa ne smejo segati preko slemena strehe.

Dopustne so ravne strehe na nižjih delih objektov, kadar se na njih uredijo pohodne površine (terase nad kletjo ali balkoni nad izzidki v pritličju).

Višina: Maksimalna etažnost objektov je K+P+M, s kolenčnim zidom max. 120 cm. Kolenčni zid predstavlja zid od gotovega tlaka do vrh horizontalne AB vezi (brez kapne lege in oblog). Višina pritličja pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom. Izvedba kleti ni nujna, je pa možna. Dimenzije kleti so lahko večje ali manjše od dimenzij objekta, če to dopušča velikost zemljišča. Minimalni odmiki morajo biti zagotovljeni tudi od stene kleti, izjema je uvozna rampa.

Fasade: Fasade morajo biti obdelane v svetlih tonih, fasade so lahko tudi lesene (delno ali v celoti). Pri zatrepih, ki so delno ometani, delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.

Dopustni so balkoni v vseh etažah. Balkoni so lahko urejeni tudi nad izzidki.

Gradbeni materiali: Uporabljajo naj se krajevno značilni materiali. Kjer se izvede klet, mora biti le-ta v betonski izvedbi. Po obodu kleti se predvidi drenaža (s filternim zasipom in ločilnim geosintetikom) ter uredi kontroliran odvod zaledne vode.

Strehe morajo biti krite s kritino sive, rdeče ali rjave barve. Kritina mora biti strukturirana in neodsevna.

13. člen

Temelji

Objekti morajo biti temeljeni pod globino zmrzovanja. V primeru, da bi se na nivoju dna pasovnih temeljev pojavile glinasto meljne zemljine, jih je potrebno odstraniti in nadomestiti s tamponom – kamnitim drobljenim materialom po plasteh. Kjer se naleti na samice apnenca in dolomita, jih je prav tako potrebno odstraniti in jih nadomestiti s tamponom.

Izkop za temelje posameznega objekta naj pregleda geomehanik in ob tem poda ustrezna dodatna navodila za temeljenje in gradnjo.

14. člen

Enostavni in nezahtevni objekti

Za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov velja, da morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom. Dopustne so tudi enokapnice in ravne strehe. Gradbeni materiali se morajo prilagoditi materialom osnovnega objekta.

Tloris objekta ni nujno pravokoten. Objekti se lahko gradijo kot samostoječi ali tako, da se držijo osnovnega objekta.

Na posameznem zemljišču je dopustno graditi le en enostaven oziroma nezahteven objekt iste vrste na stanovanjsko enoto.

IV. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

15. člen

(parcelacija)

Glede na zasnovo OPPN je potrebno izvesti parcelacijo zemljišč, s katero se zagotovi zemljišča, ki pripadajo posameznim objektom. Parcelacija je določena v grafičnem delu OPPN. Zemljišče za prometne površine predstavlja svojo parcelo (ali več parcel). Pred izgradnjo ceste B je potrebno izvesti parcelacijo, pri kateri se meje zemljišč premaknejo v smeri proti vzhodu.

Pred pričetkom gradnje oziroma pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za posamezne objekte, mora biti urejena parcelacija, vključno z urejenim lastništvom in ustrezne služnosti. Kot dokazilo o urejenem lastništvu se šteje predlog za vpis v zemljiško knjigo in pogodba ali druga ustrezna listina.

Zemljišča, ki pripadajo objektom, so lahko tudi manjša od določenih v grafičnem delu, vendar pa morajo biti zagotovljeni minimalni odmiki objekta in indeks pozidanosti.

16. člen

O predpisu

Citati

Odlok o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN za Dovje – zahod (DM S3)

Časovnica