TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 256/96 z dne 15. 3. 2000 se ne sprejme.

Z domnevno nezakonitostjo vsebinske odločitve sodišč ni mogoče utemeljevati kršitve pravice do poštenega sojenja po 22. členu Ustave. Zgolj okoliščina, da odločitev sodišča ni takšna, kot bi jo želela pritožnica, še ne utemeljuje očitka o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče je odločitev oprlo na ustrezne določbe zakonov ter svojo odločitev obrazložilo z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov tudi dopuščajo. Po oceni Ustavnega sodišča razlaga uporabljenih zakonskih določb ni brez razumne podlage in torej ni arbitrarna. Glede na ugotovitev, da je šlo za redno likvidacijo Kmetijske družbe, tudi stališče, da v konkretnem primeru kasnejši prenos nepremičnine na drugega uporabnika po Splošnem zakonu o zadrugah, ni pomenil podržavljenja na podlagi (oziroma v smislu) predpisov iz 3. in 4. člena ZDen, ne pomeni arbitrarnega neupoštevanja določb ZZad. Ker se 67. člen ZZad ne nanaša na pritožnico, pritožnica z ustavnosodno presojo te določbe ne more uveljavljati kršitve pravice do enakosti pred zakonom v konkretnem postopku odločanja o vračanju zadružnega premoženja na podlagi 65. in 66. člena ZZad. Okoliščina, da gre v primerih iz 67. člena ZZad za premoženje likvidiranih kreditnih zadrug in zadružnih zavarovalnic, namreč sama po sebi še ne pomeni, da je imela likvidacija (nekreditne) zadruge v konkretnem primeru enako pravno naravo kot likvidacija kreditnih zadrug in zadružnih zavarovalnic. Pritožnica tega ne v upravnem postopku ne v upravnem sporu niti ni zatrjevala.