TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe se po uradni dolžnosti v odločbah o pravni opredelitvi in kazenski sankciji sodba sodišča prve stopnje spremeni tako,

da se ravnanje obdolženega S.O. pravno opredeli kot kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odstavku 135. člena Kazenskega zakonika - 1.

Po 57. in 58. členu Kazenskega zakonika – 1 se obdolžencu izreče

p o g o j n a o b s o d b a

v kateri se mu po 1. odstavku 135. člena Kazenskega zakonika – 1 določi

k a z e n

1 (e n) m e s e c z a p o r a ,

ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Pritožba zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženčevo ravnanje glede na vrsto le-tega, intenzivnost, trajanje in predvsem enkratnost, ne omogoča zaključka, da je to pri oškodovanki povzročilo nemoč, strah in vznemirjenje večje intenzivnosti (in) ali daljšega trajanja. Razen tega je pri kaznivih dejanjih nasilja v družini praviloma podana neka določena kontinuiteta storilčevih ravnanj in ko lahko vsebinsko raznovrstna agresivna ravnanja preidejo celo v ustaljen vzorec obnašanja v določenem okolju – v družini.