na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Sklep o lastni oceni tveganj in solventnosti
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1-12/2016, stran 51 DATUM OBJAVE: 8.1.2016
VELJAVNOST: od 23.1.2016 / UPORABA: od 23.1.2016
RS 1-12/2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 23.1.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
12. Sklep o lastni oceni tveganj in solventnosti
Na podlagi 7. točke prvega odstavka 157. člena, tretjega odstavka 252. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja
S K L E P
o lastni oceni tveganj in solventnosti
o lastni oceni tveganj in solventnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina sklepa)
(1)
Ta sklep določa:
-
podrobnejša pravila in vsebino lastne ocene tveganj in solventnosti iz 156. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1) in
-
podrobnejšo vsebino poročil, obseg, način in roke poročanja o lastni oceni tveganj in solventnosti.
(2)
Vsebina tega sklepa se povezuje z vsebino 233., 304., 306. in 308. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L št. 12, 17. januarja 2015, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).
(3)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokratnem veljavnem besedilu.
2. člen
(obseg lastne ocene tveganj in solventnosti)
(1)
Pri izvedbi lastne ocene tveganj in solventnosti zavarovalnica oziroma pozavarovalnica (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica) upošteva vsa tveganja, ki jim je izpostavljena, vključno s tveganji, ki jim bo lahko izpostavljena v prihodnosti.
(2)
Lastna ocena tveganj in solventnosti vsebuje najmanj:
1.
oceno solventnostnih potreb zavarovalnice;
2.
oceno, kako zavarovalnica stalno izpolnjuje kapitalske zahteve in zahteve glede zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 2. točke drugega odstavka 156. člena ZZavar-1;
3.
informacije glede odstopanj na podlagi 3. točke drugega odstavka 156. člena ZZavar-1.
II. OCENA SOLVENTNOSTNIH POTREB ZAVAROVALNICE
3. člen
(časovno obdobje ocene)
(1)
Zavarovalnica oceni solventnostne potrebe vsaj za čas trajanja svoje poslovne strategije, vendar ne manj kot za prihodnja tri leta.
(2)
Zavarovalnica pri oceni solventnostnih potreb upošteva tudi tveganja, za katera ocenjuje, da se lahko uresničijo izven časovnega obdobja, določenega v predhodnem odstavku.
4. člen
(minimalna zahteva o pogostosti izvajanja ocene)
Zavarovalnica izvede lastno oceno tveganj in solventnosti vsaj enkrat letno, oziroma ob vsaki pomembni spremembi profila tveganj.
5. člen
(vpliv ocene solventnostnih potreb na upravljanje zavarovalnice)
Zavarovalnica zagotovi, da se ocena solventnostnih potreb ustrezno upošteva pri izdelavi poslovnih načrtov in strategij.
6. člen
(uporaba lastnih parametrov)
(1)
Zavarovalnica lahko za izdelavo lastne ocene tveganj in solventnosti uporabi lastni interval zaupanja in časovno obdobje.
(2)
Če zavarovalnica za izdelavo lastne ocene tveganj in solventnosti uporabi lastni interval zaupanja in časovno obdobje, morata biti ta izbrana skladno z določili VI. poglavja tega sklepa.
(3)
Lastni parametri morajo biti izbrani na način, ki upošteva lastnosti procesa strateškega odločanja zavarovalnice.
7. člen
(ocena solventnostnih potreb ob uporabi standardne formule)
(1)
Zavarovalnica oceni solventnostne potrebe neodvisno od izračuna kapitalske ustreznosti z uporabo standardne formule iz 4.10.2. pododdelka ZZavar-1.
(2)
Če zavarovalnica kot osnovo za oceno solventnostnih potreb uporabi standardno formulo, mora utemeljiti, da standardna formula dobro opiše profil tveganj zavarovalnice.
8. člen
(ocena solventnostnih potreb ob uporabi notranjega modela)
(1)
Zavarovalnica, ki uporablja polni ali delni notranji model iz 4.10.3. pododdelka ZZavar-1, mora biti sposobna dokazati, da notranji model igra pomembno vlogo v sistemu upravljanja na splošno in posebej v sistemu upravljanja tveganj zavarovalnice.
(2)
Zavarovalnica, ki uporablja polni ali delni notranji model, lahko ta model uporabi za oceno celotne potrebe po kapitalu. V odvisnosti od profila tveganj zavarovalnica po potrebi izvede še dodatne stresne ali scenarijske teste.
III. STALNO IZPOLNJEVANJE ZAHTEV
9. člen
(stalno izpolnjevanje kapitalskih zahtev)
(1)
Zavarovalnica v oceno o tem, ali stalno izpolnjuje zahteve glede kapitalskih zahtev, vključi najmanj:
1.
analizo profila tveganj in vpliv morebitnih prihodnjih pomembnejših sprememb v profilu tveganj;
2.
obseg in kakovost lastnih virov sredstev znotraj celotnega časovnega obdobja, za katerega se izvaja lastna ocena tveganj in solventnosti;
3.
sestavo lastnih virov sredstev po razredih kakovosti, ter morebitne spremembe v njihovi sestavi znotraj celotnega časovnega obdobja, za katerega se izvaja lastna ocena tveganj in solventnosti.
(2)
Za izpolnitev zahtev iz prvega odstavka tega člena zavarovalnica izvede vsaj stresne in/ali scenarijske teste v skladu s VII. poglavjem tega sklepa.
10. člen
(stalno izpolnjevanje zahtev glede ustreznosti zavarovalno-tehničnih rezervacij)
Aktuarska funkcija zavarovalnice za potrebe lastne ocene tveganj in solventnosti:
1.
poda mnenje o tem, ali bo zavarovalnica neprekinjeno izpolnjevala zahteve v zvezi z izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij tekom celotnega časovnega obdobja, za katerega se izvaja lastna ocena tveganj in solventnosti;
2.
opredeli morebitna tveganja, ki izhajajo iz negotovosti, povezanih z izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij.
IV. POMEMBNOST ODSTOPANJA PROFILA TVEGANJ OD PREDPOSTAVK STANDARDNE FORMULE
11. člen
(uporaba tehničnih specifikacij)
Zavarovalnica za identifikacijo odstopanja profila tveganj od predpostavk standardne formule uporablja tehnične specifikacije, ki jih objavlja Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine.
12. člen
(merjenje odstopanj)
Zavarovalnica lahko kot prvi korak pri merjenju odstopanja profila tveganj od predpostavk standardne formule izvede kvalitativno analizo. Če iz te izhaja, da odstopanje ni pomembno, kvantitativne analize odstopanja ni potrebno izvesti.
V. PROCES IZVAJANJA LASTNE OCENE TVEGANJ IN SOLVENTNOSTI
13. člen
(sestavni deli procesa)
Proces izvajanja lastne ocene tveganj in solventnosti zavarovalnice je sestavljen tako, da podaja informacije o:
1.
tveganjih, ki se jim zavarovalnica izpostavlja. Ta tveganja so lahko merljiva ali jih je mogoče kvalitativno opisati;
2.
pomembnosti in glavnih virih tveganj;
3.
primernosti metod za oceno tveganj;
4.
metodah zaščite pred tveganji in učinkovitosti te zaščite;
5.
kakovosti in spremenljivosti lastnih virov sredstev za pokrivanje identificiranih tveganj, kakor tudi njihovi sposobnosti pokrivanja izgub.
14. člen
(zahteve glede učinkovitosti procesa)