TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. B.L. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 150.000 SIT povprečnine.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je vložnik dolžan navesti konkretne kršitve zakona, na katere se sklicuje, in jih tudi obrazložiti, ker jih sodišče preizkusi samo v uveljavljanem obsegu (1. odstavek 424. člena ZKP). Zato se zahteva ne more sklicevati na razloge, navedene v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Le v primeru obsojenčeve ali zagovornikove zahteve, da se obsojencu omogoči uporabljati v postopku svoj jezik, in bi sodišče kljub temu opravilo glavno obravnavo brez tolmača, bi bilo mogoče zaključiti, da je obsojenca prikrajšalo za pravico, določeno v 1. odstavku 8. člena ZKP. S tem bi storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Opustitev pouka obsojencu in drugim osebam, naštetim v 1. odstavku 8. člena ZKP, o pravici prevajanja ter opustitev zapisa v zapisniku, da so bile poučene in kaj so izjavile, lahko predstavlja relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 371. člena ZKP, če je takšna pomanjkljivost vplivala ali mogla vplivati na zakonitost pravnomočne sodbe.