TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne v delu, ki se nanaša na:

- odločitev o temelju odgovornosti v III., VI. in VIII. točki izreka, in se v tem delu z vmesno sodbo ugotovi, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen,

- odločitev o plačilu premoženjske škode iz naslova stroškov prevoza ter dopustitvi spremembe tožbe, in se potrdi II. in V. točka izreka.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi v celoti, pritožbi tožene stranke pa se ugodi v delu, ki se nanaša na višino odškodnine (z izjemo premoženjske škode iz naslova stroškov prevoza) in stroške postopka, in se izpodbijani del sodbe v III., VI., VIII. točki izreka glede višine odškodnine, IV. točki izreka v delu, ki se nanaša na plačilo zneska 77.000,00 EUR z obrestmi, IX. in X. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Do pripomb na izvedensko mnenje se mora sodišče opredeliti in navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila, ki jih zahteva stranka, niso potrebna, ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. V obravnavanem primeru, ko izvedensko mnenje odločilno vpliva na presojo sodišča in ko delo izvedencev predstavlja bistveni del dokaznega postopka, sodišče stranke ne sme prikrajšati za možnost, da izvedensko mnenje učinkovito preizkusi.

Tudi za dokaz z izvedencem velja razpravno načelo iz 7. člena ZPP. To pomeni, da mora stranka v dokaznem predlogu navesti pravno relevantno dejstvo, ki ga želi s pomočjo izvida in mnenja izvedenca dokazati (212. člen ZPP). Četudi iz mnenja izvedenca izhajajo določena druga dejstva, ta ob izostanku ustrezne trditvene podlage tožbe ne morejo biti upoštevana.