TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se predlog predkupne upravičenke A. A. za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe zavrže;

v ostalem se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Predkupna upravičenka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Predkupna upravičenka nepravilnosti v fazi oprave prodaje kot sestavnega dela nepremičninske izvršbe očita sodišču, predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe pa v takem primeru po materialnem pravu ni primerno sredstvo. Sodišče prve stopnje o predlogu za odpravo nepravilnosti torej ne bi smelo vsebinsko odločati, ampak bi ga moralo zavreči.

Pogoj za uveljavljanje predkupne pravice v primeru prisilne prodaje na javni dražbi je plačilo varščine s strani predkupnega upravičenca, udeležba na dražbi in izjava predkupnega upravičenca že takoj po končani javni dražbi oziroma v 10 minutah po končani spletni javni dražbi, da predmet prodaje kupuje pod enakimi pogoji. Možnosti, da bi sodišče predkupnega upravičenca, ki ga na dražbi ni, pisno preko pošte po končani dražbi pozivalo k izjavi, ali uveljavlja predkupno pravico, in da bi mu za to določilo dodatni rok, kot to v pritožbi zahteva predkupna upravičenka, torej ne ZIZ ne Pravilnik ne predvidevata.

Zahteva po odprtem dostopu preko vrat 80 in 443 implicitno zajema prost oziroma v celoti sproščen promet skozi ta vrata ne glede na uporabljeni protokol, zato je tako navodilo dovolj jasno, nedvoumno in konkretizirano. Pritožbeni zahtevi, da bi v navodilih moralo biti izrecno zapisano, da spletni promet po vratih 80 in 443 do ciljnih naslovov ne sme biti omejen v nobenem pogledu, je torej že zadoščeno in ne drži navedba, da sistem ustvarja dodatne pogoje, s katerimi uporabnik predhodno ni seznanjen. Zahteva, da bi navodilo moralo vsebovati tudi pouk, da morajo biti izklopljeni vsi morebitni napredni varnostni mehanizmi, prisotni v naprednih požarnih pregradah naslednje generacije ali namenskih posredniških strežnikih, kot so npr. URL Web filter, IPS/IDS, Application Control, AntiVirus..., pa presega namen sicer jasnih navodil, saj nikoli ni mogoče v naprej predvideti individualnih oblik varnostnih nastavitev posameznih uporabnikov.

Zaključiti je torej, da so uporabniška navodila sodišča za uporabo portala sodnedrazbe.si dovolj jasna in konkretizirana in upravičencem že ob osnovnem poznavanju sistema omogočajo sodelovanje na dražbi. Poudariti pa je še, da se tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje ustrezna skrbnost pri ravnanju (predvsem v smislu neposrednega kontakta s sodiščem, ki je vodilo spletno javno dražbo, in ne zgolj preko helpdeska pogodbenega obdelovalca sistema), posebej ob dejstvu, da je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi v imenu predkupne upravičenke opraviti pooblaščenec, ki je odvetniška družba, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih.

Nezmožnost vzpostavitve komunikacije med sistemom sodnedrazbe.si in dražiteljem in posledična nezmožnost sodelovanja predkupne upravičenke na spletni javni dražbi je bila v konkretnem primeru posledica varnostnih nastavitev pri njenih pooblaščencih, saj so te nastavitve kljub jasni zahtevi po sproščenem prometu preko vrat 80 in 443 blokirale promet protokolov, ki so potrebni za izvajanje dražbe pri udeležencu, in ni šlo na morebitno napako v sistemu. Sodne prakse glede teh vprašanj zaradi relativno novega sistema sicer še ni, je pa smiselno podobna argumentacija Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ki je že zavzela stališče, da odgovornost za sistem in tveganja v zvezi s sistemom, ki izvirajo iz njegove sfere, nosi ponudnik javnega naročila, smiselno v konkretnem primeru torej udeleženec javne dražbe.