Program priprave državnega lokacijskega načrta za...

4263. Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Glavni cilj nove avtocestne povezave na odseku Postojna/Divača–Jelšane je zagotoviti ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju jugozahodne Slovenije ter njihovo povezanost z mednarodnimi povezavami ustreznega pomena. Nova avtocestna povezava je opredeljena tudi kot del omrežja daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena v okviru Jadransko–Jonske pobude.

Nova avtocestna povezava bo omogočala preusmeritev daljinskega cestnega prometa na obravnavanem območju na sodobno, varno in zmogljivo prometnico. S predlagano novo cestno povezavo bodo bistveno izboljšane prometne razmere na obstoječem omrežju državnih cest na obravnavanem območju, razbremenjene bodo obstoječe prometnice, izboljšana bo prometna varnost. Nova cestna povezava bo prevzela tudi vlogo obvoznic Pivke, Ilirske Bistrice in drugih naselij na tem območju.

Nova avtocestna povezava bo podpirala razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij v Sloveniji, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko-razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje vlog podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Izbor posameznih koridorjev in tras cestne povezave bo omogočal uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme, prednost pa bodo imele gospodarsko, družbeno, okoljsko in prostorsko najsmotrnejše in najučinkovitejše oblike prometa ter poteki koridorjev in tras.

Minister za promet je z dopisom št. 2644-8/2005/2-0032074 z dne 31. 5. 2005 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane. Pobuda je dokumentirana z grafičnim prikazom koridorjev na območju med Postojno in Jelšanami v merilu 1: 100 000.

Pobuda ministra za promet je utemeljena z:

-

Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

-

Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);

-

Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, povezane z gradnjo avtoceste, od obstoječe avtoceste A 1 na območju med Postojno in Divačo do mednarodnega mejnega prehoda Jelšane.

Predhodno izdelane študije so obravnavale več možnih koridorjev poteka trase avtoceste. Iz sklepov izhaja, da je primerna točka navezave nove prometnice na avtocesto A 1 na odseku med Divačo in Postojno ter končna točka nove avtocestne smeri pri Jelšanah, ki je določena z državnim lokacijskim načrtom za mednarodni mejni prehod Jelšane.

Glede na navedeno se v severnem delu proučuje potek cestne povezave v več koridorjih z navezavo na avtocesto A 1 pri Postojni, Razdrtem ali pri Divači, v južnem delu pa v koridorju med Pivko in Jelšanami.

Obstoječe prometno omrežje sestavljata zgrajeni avtocesti A 1 med Ljubljano in Koprom ter A 3 med Divačo in mejnim prehodom Fernetiči. Glavna cesta G 6, ki se v Postojni odcepi proti Jelšanam in poteka čez Ilirsko Bistrico, poleg regionalnega prometa prevzema tudi večino daljinskega prometa iz osrednje Slovenije proti Reki. Zaradi elementov obstoječe ceste so na njej omejitve za tovorni promet, ki zato poteka po glavni cesti G 7 čez Kozino. Cesta G 7 trenutno prevzema tudi večino daljinskega cestnega prometa v okviru Jadransko–Jonskega koridorja.

Vloga nove cestne povezave A 1–Jelšane je predvsem:

1.

zagotovitev medsebojne povezanosti središč mednarodnega, državnega in regionalnega pomena na širšem območju jugozahodne Slovenije ter njihove povezanosti z mednarodnimi središči in povezavami ustreznega pomena;

2.

zagotovitev daljinske cestne povezave v Jadransko–Jonskem koridorju in povezanosti tujih središč mednarodnega pomena čez ozemlje Slovenije;

3.

navezava prometnih vozlišč mednarodnega in nacionalnega pomena na daljinsko cestno povezavo v okviru Jadransko–Jonskega koridorja;

4.

navezava pomembnejših lokalnih središč obravnavanega območja na daljinske cestne povezave;

5.

razbremenitev obeh sedanjih glavnih cest (G 6, Postojna–Jelšane, in G 7, Kozina–Starod), ki ne omogočata ustreznih voznih razmer za daljinski promet;

6.

izboljšanje kakovosti in časa potovanj ter prometne varnosti.

Preučevani koridorji potekajo po območjih Občine Postojna, Občine Pivka, Občine Divača, Občine Hrpelje - Kozina in Občine Ilirska Bistrica.

Dne 18. 4. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Priporočila in usmeritve so na prostorski konferenci podali predstavniki občin Pivka, Postojna, Divača in Ilirska Bistrica ter predstavniki Krajevne skupnosti Rečica, Ilirska Bistrica, Zavoda za gozdove RS, Območne enote Postojna, Zavoda RS za varstvo narave, Območne enote Nova Gorica, in Društva za okolje, družbo, naravo in zdravje, Ljubljana.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta proučijo:

-

potek trase med hribom Tabor in železnico, tako da se ohrani vas Kal,

-

možnost navezave območja industrijsko-obrtne cone Neverka na avtocesto,

-

potek trase skrajno vzhodno z navezavo na avtocesto A 1 pri Stari vasi,

-

potek trase, ki ne razpolavlja Krajevne skupnosti Vreme (Vremska dolina),

-

možnosti za ohranitev in razvoj letališča Divača,

-

pogoji in zahteve za varovanje Unescove dediščine,

-

ureditev dostopov do kmetijskih zemljišč, ki bodo prekinjeni s traso,

-

omogočenje migracije divjih živali čez predvideno traso.

Druga priporočila ne vplivajo na vsebino tega programa priprave.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki naroči in zagotovi sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz prve, druge, tretje in pete alinee točke VI.1 tega programa priprave in za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila, recenzije državnega lokacijskega načrta in recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS), ki naroči in zagotovi sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz četrte alinee točke VI.1 ter iz točk VI.2 in VI.3 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter vseh faz državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z gradnjo in obnavljanjem avtocest zastopa DARS.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, morata izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. MOP DP pred začetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca potrdi projektno nalogo.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.

Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.

IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo z dajanjem smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

1.

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja;

2.

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;

3.

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje;

4.

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava;

5.

Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;

6.

Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo;

7.

Javna agencija za železniški promet RS;

8.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami;

9.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za okolje;

10.

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo;

11.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo;

12.

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo;

13.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo;

14.

Zavod RS za varstvo narave;

15.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije;

16.

Zavod za ribištvo Slovenije;

17.

Zavod za gozdove Slovenije;

18.

ELES, d. o. o.;

19.

Elektro Primorska, d. d.;

20.

Geoplin plinovodi, d. o. o.;

21.

Občina Postojna in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;

22.

Občina Divača in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture;

Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane

Časovnica