Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske...

241. Zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže

Na podlagi 4. člena v odloku drugega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo o Vrhovnem zakonodajnem in izvršnem predstavniškem telesu Jugoslavije izdaja predsedstvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije

Z A K O N
O POBIJANJU NEDOVOLJENE ŠPEKULACIJE IN GOSPODARSKE SABOTAŽE

1. člen

Kot nedovoljena špekulacija se smatra vsako takšno gospodarsko delovanje, ki mu je namen z izkoriščanjem izrednih okoliščin, nastalih vsled vojnega stanja in posledic fašistične okupacije, doseči nesorazmerno premoženjsko korist na škodo narodnih interesov.

Kaznuje se kot nedovoljena špekulacija zlasti:

1)

vsako delo in sploh vsako ravnanje, s katerim skuša kdo doseči, da bi s kopičenjem, prikrivanjem blaga, z opuščanjem obvezne prijave zalog, s svojevoljnim prenehanjem ali omejevanjem prodaje blaga ali z zadrževanjem blaga od prodaje, odtegnil blago iz prometa in s tem zvišal njegovo ceno;

2)

vsakršno prekoračenje prodajnih cen preko onih cen, ki jih je predpisalo pristojno oblastvo;

3)

zahtevanje višje cene za blago, kakor je ona cena, ki jamči proizvajalcu, posredovalcu oziroma prodajalcu dobiček, kakršnega je treba smatrati z ozirom na kraj, čas in vse druge okoliščine kot primernega;

4)

prodajanje blaga, ki ne ustreza predvideni ali naznačeni kakovosti ali količini;

5)

kupovanje, prodajanje ali proizvajanje blaga nasprotno veljavnim predpisom in v namenu, da se dosežejo neupravičene koristi;

6)

trgovina z zlatom, s platino, z dragocenostmi, devizami in valutami v nasprotju z obstoječimi predpisi;

7)

prenašanje ali prevažanje blaga preko dovoljenih količin brez dovoljenja pristojnega oblastva, ako je za to posebej predpisano izrečno dovoljenje;

8)

vsak dogovor med proizvodniki, posredovalci in prodajalci z namenom, da bi se cene zvišale ali da bi se visoke cene vzdrževale ali da bi se preprečilo zniževanje cen;

9)

večkratno preprodajanje ali uvajanje nepotrebnega posredovanja v prometu z blagom, važnim za preskrbovanje, vsled česar bi se moglo blago podražiti;

10)

kupovanje blaga, važnega za preskrbo, na trgih ali na poti do trgov od proizvodnikov in drugih oseb v namenu preprodajanja;

11)

odvračanje proizvodnikov in drugih oseb od tega, da bi takega blaga ne proizvajali ali ne nudili v nakup;

12)

opuščanje označbe cen na vidnem mestu v trgovinah, na trgih ali na drugih krajih, posamezno ali v skupnem ceniku za predmete, ki se nudijo v nakup, ako je tak spisek cen ali cenik predpisan;

13)

drugi primeri, podobni primerom v prednjih točkah.

2. člen

Kot sabotaža v smislu tega zakona se smatra vsako takšno ravnanje, ozirom takšna opustitev ravnanja, ki ima namen ovirati, onemogočati ali spravljati v nevarnost pravilno in hitro poslovanje gospodarskih in prometnih podjetij (obrti) ali kmetijskih gospodarstev, kakor tudi vse tisto, kar bi moglo škoditi interesom narodnega gospodarstva ali državno gospodarske politike.

Kot dejanje gospodarske sabotaže se kaznuje zlasti:

1)

poškodovanje, uničevanje ali odstranjevanje naprav, sredstev za proizvodnjo, surovin, polizdelkov in izgotovljenih izdelkov, ako je storjeno zlonamerno ali iz velike nemarnosti;

2)

zlonamerno zamenjavanje ali stavljanje izven rabe sestavnih delov naprav ali sredstev za proizvodnjo in promet;

3)

poškodovanje ali uničevanje setve, žetve ali sploh kulture na kmetijskih gospodarstvih, ako je to storjeno zlonamerno ali iz velike nemarnosti;

4)

poškodovanje, uničevanje ali odstranjevanje živega ali mrtvega inventarja, žetvenih pridelkov in gospodarskih objektov na kmetijskih gospodarstvih, ako je to storjeno zlonamerno ali iz velike nemarnosti;

5)

otujevanje ali prikrivanje surovin in drugih proizvodnih sredstev z namenom, da bi se ustavila ali omejila proizvodnja gospodarskih in prometnih podjetij (obrti) ali kmetijskih gospodarstev, ali neupravičeno opuščanje nabavljanja surovin in drugih proizvodnih sredstev;

6)

zapiranje gospodarskih in prometnih podjetij(obrti), ustavljanje ali omejevanje dela v njih brez upravičenih razlogov;

7)

dogovori med proizvodniki ali med proizvodnikom in posrednikom z namenom, da bi se zmanjšala proizvodnja ali ustavilo delo v gospodarskih in prometnih podjetjih (obrtih) ali na kmetijskih gospodarstvih;

8)

zavestno opravljanje kmetijskih del v nasprotju s predpisanim načrtom ali v nasprotju z odredbami pristojnih oblastev ali opuščanje takih del brez upravičenih razlogov;