TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (v 1. odst. 1. točke in v 1. odst. 2. točke izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Če sta se stranki dogovorili, da bo vozilo prešlo v toženčevo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, je potrebno uporabiti določbe ZVPot o prodaji na obroke (56. člen ZVPot v zvezi s 2. in 3. odst. 1 člena ZVPot). Te določbe pa so kogentne narave, in sicer v smislu, da jih pogodbene stranke z drugačnim dogovorom ne morejo spremeniti v škodo kupca. Po določbi 3. odst. 55. člena ZVPot so določila pogodbe o prodaji na obroke, ki bi bila za potrošnika manj ugodna od določb tega poglavja, razen določil o lastninskem pridržku, nična. V 52. členu ZVPot je določeno, v katerih primerih lahko prodajalec zahteva od kupca plačilo vseh tudi še nezapadlih obrokov kupnine. Tako lahko po 4. odst. tega člena prodajalec, tudi če ne odstopi od pogodbe, zahteva od potrošnika, da plača ves ostanek kupnine, če mu pred tem pusti dodaten petnajstdnevni rok, vendar pa lahko to stori, le če pride potrošnik v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine (2. odst. 52. člena ZVPot).

Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da je za pogodbo o finančnem leasingu (v splošnem) značilno, da leasingodajalec ne prevzame tveganja glede izročitve predmeta leasinga ter da zato tudi v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno. Leasing pogodbe imajo namreč med drugim tudi pravno naravo zakupne pogodbe, katere bistvena sestavina je tudi izročitev predmeta zakupa v rabo zakupniku (587. člen OZ). Zato je lahko zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno, pravilen le, če se ugotovi, da sta se stranki tudi pri sklepanju predmetne leasing pogodbe izrecno dogovorili, da tožeča stranka za dobavo vozila ne odgovarja oziroma da toženec zaradi neizročitve vozila plačila svojih obveznosti ni oproščen.