TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Kot že navedeno, je toženka v odpovedi poslovni razlog navedla kot ekonomski in organizacijski. V pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je ob ugotovitvi negativnega poslovanja v letu 2016 in dejstva, da je tožnikovo delovno mesto vodja službe ukinila, presojalo smotrnost ugotovitve, da je tožnikovo delo po pogodbi o zaposlitvi nepotrebno. To je presoja, ki nedopustno posega v poslovanje toženke kot delodajalca. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, saj je bila podaja odpovedi tožniku povezana z njim konkretno; toženka je s podajo odpovedi zasledovala namen, da tožniku (in še sedmim drugim delavcem) delovno razmerje preneha, ker so bili del ekipe prejšnjega direktorja toženke. Toženka je s tem institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zlorabila.

Po prvem odstavku 118. člena ZDR-1 sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi, da je njeno prenehanje nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Da to v konkretnem primeru ni izpolnjeno, je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, pri čemer je upoštevalo, da je toženka v utemeljitev predloga za sodno razvezo navedla le, da dela tožnika ne potrebuje, saj je njegovo delovno mesto ukinjeno. To ponavlja tudi v pritožbi, vendar pri tem ne gre za okoliščine, ki bi njen predlog za sodno razvezo utemeljevale, saj je na podlagi teh istih okoliščin toženka podala presojano odpoved. V nasprotnem primeru bi tožniku iz istih razlogov, iz katerih je bila podana nezakonita odpoved, delovno razmerje pri toženki prenehalo.