TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Lahko je podana kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 364.
čl. ZKP, če se opravi glavna obravnava, ne da bi bil nanjo vabljen
zagovornik, pa čeprav obdolženec izjavi, da se bo na glavni obravnavi
zagovarjal sam in ne gre za obvezno obrambo.

Gre za situacijo, ko ima obdolženec zagovornika po pooblastilu.
Sodišče je razpisalo glavno obravnavo, na katero pa zagovornika sploh
ni vabilo. Glavna obravnava je bila opravljena potem, ko je
obdolženec izjavil, da se bo zagovarjal sam, pri tem pa seveda ni šlo
za obvezno obrambo.
Postavlja se vprašanje ali predstavlja takšno ravnanje sodišča
bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. tč. 2. odst. 364.
čl. ZKP, zaradi katere bi moralo pritožbeno sodišče napadeno sodbo v
celoti razveljaviti, če bi seveda obdolženec oziroma zagovornik
takšno kršitev s pritožbo uveljavljala. Višje sodišče v Ljubljani je
mnenja, da ne gre za takšno kršitev. S tem se strinja tudi Vrhovno
sodišče SR Slovenije, vendar z dostavkom, da pa opisano ravnanje
lahko predstavlja kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 364.
čl. ZKP, če je neudeležba zagovornika vplivala na pravilnost in
zakonitost sodbe. Po 1. odst. 281. čl. ZKP mora sodišče na glavno
obravnavo povabiti tudi zagovornika. Če ta kljub izkazanemu vabilu na
glavno obravnavo ne pride, niti se predhodno ne opraviči, zahteva
sodišče od obdolženca, da si takoj vzame drugega odvetnika. Če
obdolženec tega ne stori, sme senat odločiti, da se bo glavna
obravnava opravila brez zagovornika, če sodi, da njegova odsotnost ne
bo v škodo obrambi (301. čl. ZKP). V navedeni zakonski določbi pa ni
odgovora kako ravnati, če zagovornik sploh ni bil vabljen na glavno
obravnavo. Če mora senat presoditi ali bo odsotnost v redu vabljenega
zagovornika škodovala obrambi, mora to tembolj veljati za primer, ko
zagovornik sploh ni bil vabljen. Če bi oba opisana primera povsem
izenačili, bi utegnilo priti do zlorab v škodo obdolženca. Ta se kot
nestrokovnjak na področju kazenskega prava gotovo sam ne zna tako
dobro braniti, kot s pomočjo formalne obrambe. Mnenja smo, da bi v
takih primerih praviloma morali glavno obravnavo preložiti. Če pa bi
ob siceršnjem strinjanju obdolženca glavno obravnavo vendarle
opravili in izrekli obsodilno sodbo, bi obramba v pritožbi lahko
uveljavljala kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 364. čl.
ZKP. Kolikor bi pritožbeno sodišče prišlo do zaključka, da je
odsotnost zagovornika vplivala oziroma mogla vplivati na zakonitost
in pravilnost sodbe in ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega
postopka, bi moralo tako sodbo razveljaviti, sicer pa ne.
Do take situacije ne bi moglo priti, če bi obdolženec pred začetkom
glavne obravnave preklical pooblastilo svojemu zagovorniku in bi to
zabeležil v razpravnem zapisniku. Prav tako ne bi bila podana opisana
kršitev postopka, če bi se opravilo glavno obravnavo in bi na njej
prišlo do izreka zavrnilne oziroma oprostilne sodbe (302. čl. ZKP).