TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "1. Ugotovi se, da je toženec V.C. dne 14.5.1997 v dopoldanskih urah motil tožnika A.P. in M.P. v njuni mirni posesti parc.št. 111/2 in 111/23 s tem, da je to zemljišče pokosil v širini 4 m ob meji s svojo parc.št. 111/1 in v skupni površini cca 90 m2. 2. Toženec se je v prihodnje dolžan izogibati vsakih takšnih in podobnih motitvenih dejanj.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 107.328,30 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.".

Pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se zavrne kot neutemeljena in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 34.515,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

 

Napačna je materialnopravna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi imeli pravdni stranki na spornem zemljišču soposest. Ob prvostopnih ugotovitvah, da sta tožnika več let kosila in tudi drugače urejala sporni del zemljšča, ki leži ob njuni hiši, toženec soposeti ni mogel pridobiti, tudi če se upošteva, da je travo pred tem nekajkrat pokosil.

Stranke pa so se tudi dogovorile, da travnika ne bodo kosile dokler ne bo "zadeva pravno urejena" (v upravnem postopku) in je toženec s sporno košnjo takšen dogovor kršil. Sporna košnja zato lahko pomeni le nedopusten poseg v posest tožnikov.

Napačno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da tožnika nista izkazala ekonomskega interesa, ker jima z dejanjem toženca ni nastala nobena škoda. Ekonomski interes namreč ni le v neposredni finančni koristi, temveč je lahko tudi v izvrševanju dejanj, ki v medsebojnih razmerjih oz. v razmerju do tretjih izkazujejo voljo posestnika imeti stvar v dejanski oblasti in drugim preprečevati posege vanjo. Takšna dejanja pa so lahko tudi le v čiščenju in urejanju zemljišča ali le v preprečevanju drugim osebam, da bi ga obdelovale oziroma na kakršenkoli način posegale vanj. Razen tega je v motenjskih sporih ekonomski interes pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljani zahtevek. Tega pa ni, če stranka s sodnim varstvom, ki ga s tožbo terja, ne bi dosegla nobenega pravno legitimnega oz. pravno upravičenega cilja, torej če bi bilo možno njeno ravnanje označiti tudi kot zlorabo pravice do posestnega varstva. Čim pa je izkazan že pravni interes tožnikov, ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka iz razloga, ker naj ne bi bil podan ekonomski interes.