TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Dolžnik sam nosi pritožbene stroške.

Namen pravnega instituta razrešitve upravitelja tudi sicer ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, pač pa je njegov namen zagotoviti nemoten tek postopka zaradi insolventnosti in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.

Če predlog ni dovoljen, potem je vsaka vsebinska presoja odveč. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, dolžnikove navedbe obravnavati in se do njih v izpodbijanem sklepu opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžnikovo obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžnikov predlog za razrešitev upravitelja zavržen, še vedno pravilna.