IZREK
Tretji odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popr., 72/98, 6/99, 66/2000, 111/01, 56/03, 116/03 - ur. p. b., 43/04, 96/04 - ur. p. b., 101/05, 8/06 - ur. p. b., 14/07 in 32/07 - ur. p. b.) je v delu, v katerem določa, da se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo iz četrtega odstavka 420. člena tega zakona šteje od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno sodno odločbo, v neskladju z Ustavo.
Državni zbor je dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do odprave ugotovljenega neskladja se rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbe iz četrtega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku šteje v skladu s četrtim odstavkom 120. člena tega zakona.
EVIDENČNI STAVEK
Če obdolženec, za katerega je določena obvezna obramba, zaradi teka roka za vložitev izrednega pravnega sredstva ni deležen strokovne pomoči zagovornika, ni mogoče govoriti o učinkovitem uveljavljanju obdolženčevih pravic. Zato pomeni tretji odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa, da teče rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (zoper odločbo iz četrtega odstavka 420. člena tega zakona) od vročitve pravnomočne odločbe obdolžencu, poseg v pravico do obrambe iz 29. člena Ustave. Nezmožnost priprtega za lastno obrambo, ki se v primeru obvezne obrambe predpostavlja, zahteva najmanj to, da ima njegov zagovornik enake dejanske možnosti vložitve zahteve za varstvo zakonitosti. Potreba po hitrem sprejemanju odločitev in njihovem preizkušanju na višjih instancah ne more odtehtati takšnega posega v pravico do obrambe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.