TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Pritožnikovo razlaganje prvega odstavka 83. člena ZSV je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Procesni roki so roki, ki jih procesni zakon predpisuje za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopkih (npr. rok za vložitev pravnega sredstva). Materialni roki pa so roki, ki so praviloma v materialnih predpisih določeni za uveljavljanje zahteve za pravno varstvo. Materialne roke delimo na prekluzivne (kjer pravica zahtevati pravno varstvo preneha …) in zastaralne, kjer pravica preneha na ugovor nasprotne stranke, v obeh primerih pa njihova zamuda povzroči zavrnitev zahtevka. Za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno dejstvo ali je rok določen v materialnem ali procesnem predpisu. Za opredelitev je odločilna sama narava roka, to je, kakšna pravica se z določenim rokom varuje oziroma kakšne so posledice zamude roka. Pri opredelitvi je torej potrebno izhajati iz vprašanja, ali z iztekom roka dokončno preneha meritorno pravno varstvo oziroma preneha pravica do pravnega varstva določene vsebine (materialni rok) ali s potekom roka postane nedopustna le ena od oblik pravne zaščite (procesni rok). Pri roku, ki ureja vložitev predloga za nasprotno izvršbo, je tako treba vzeti v obzir, da je nasprotna izvršba specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega oziroma obogatitvenega zahtevka znotraj izvršilnega postopka, torej z iztekom roka za njeno uveljavitev preneha le-ta oblika pravne zaščite (stranka pa lahko še vedno na to svojo pravico uveljavlja v ločenem pravdnem postopku po vloženi tožbi). Ta rok torej opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja vložitve predloga za nasprotno izvršbo. Gre torej za rok, od katerega je odvisna le dopustnost predloga za nasprotno izvršbo, ne pa tudi dopustnost samega pravovarstvenega zahtevka oziroma strankine materialne pravice zahtevati vrnitev preveč plačanega zneska.