TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolžena R.G. in K.U. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i t a o b t o ž b e ,

I) R.G., da je:

1.) dne 26.6.1951 skupno s K.U. sestavil pod imenom Izobraževalnega umetniškega društva L. prošnjo na SAP v Maribor za odobritev avtobusne vožnje na progi Maribor – Kumrovec, navajajoč v prošnji, da hočejo društveniki L. obiskati rojstni kraj Maršala Tita, dasi je bil njun namen organizirati izključno le romarsko potovanje na Svete gore ter s temi lažnimi navedbami v prošnji dosegel pri SAP v Mariboru izdajo potnega naloga vozečemu šoferju – javne listine – , za odobreno vožnjo na relaciji Maribor – Kumrovec, dasi je bil cilj vožnje Svete gore, tedaj spravil pristojnega organa v zmoto, da je ta potrdil v javni listini nekaj lažnivega, kar naj bi bilo dokaz v pravnem prometu,

2.) dne 21.8. v svoji vlogi, naslovljeni na Javno tožilstvo LRS v Ljubljani, navajal o upravi državne varnosti, zlasti o njenih organih:

a) da so določili Z.L., naj mu nastavlja zanjke, da pošiljajo k njemu k spovedi ljudi, ki naj bi mu podtikali in potem njim javljali, da so se zakleli, da bodo pri njem nekaj našli, pri čemer je lažno zatrjeval, da mu je vse to pripovedovala Z.L.;

b) da so organi UDV brutalno in surovo postopali v preiskavi zoper V.R. in žalili njeno dekliško sramežljivost;

c) da so organi UDV na P. silili vernike, kako mu naj pri spovedi podtikajo to ali ono, da bi na ta način morda ujeli možnost, da bi ga spravili s poti, da ve o teh namenih UDV-eja zlasti povedati R.Z.;

č) da so mu organi UDV podtaknili protiljudske in protidržavne letake, ki so bili najdeni ob priliki romanja na Svetih gorah;

d) da so ob priliki nove maše patra Š. organi UDV-eja podtaknili lažne protiljudske letake, hoteč vreči sum na patra Š. kot razpečevalca istih, tedaj o upravi državne varnosti in organih trdil nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njihovi časti in dobremu imenu.

II) Obsojeni K.U.,

da je dne 26.6.1951 skupno z obdolženim R.G. sestavil pod imenom Izobraževalnega umetniškega društva L. prošnjo za SAP v Mariboru za odobritev avtobusne vožnje na progi Maribor – Kumrovec, navajajoč v prošnji, da hočejo društveniki L. obiskati rojstni kraj Maršala Tita, dasi je bil njihov namen organizirati izključno le romarsko potovanje na Svete gore in s temi lažnimi navedbami v prošnji dosegel pri SAP-u v Mariboru izdajo potnega naloga vozečemu šoferju – javne listine – za odobreno vožnjo na relaciji Maribor – Kumrovec, dasi je bil cilj vožnje Svete gore, tedaj spravil pristojnega organa v zmoto, da je ta potrdil v javni listini nekaj lažnivega, kar naj bi bilo dokaz v pravnem prometu;

s čimer naj bi pod točko I/1 obdolženi R.G. storil kaznivo dejanje zoper javni red in pravni promet po prvem odstavku 308. člena, pod točko I/2 pa kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime po prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika -51, obdolženi K.U. pa pod točko II kaznivo dejanje po prvem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika-51.

Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki ter potrebni izdatki in nagradi zagovornikov obeh obdolžencev proračun.

Listina, ki jo izda gospodarska organizacija pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ni javna listine, če ni bila izdana pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ki pomeni tudi opravljanje neke javne službe.