TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi delno spremeni tako, da se pravilno glasi: “Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 1.847,68 EUR stroškov v 15 dneh pod izvršbo, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po preteku izpolnitvenega roka.”

V preostalem še izpodbijanem delu pa se pritožba zoper sodbo zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbi zoper sklep o popravi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Nedvomno je, da je bila škoda povzročena tožnici za nepravilno vožnjo zavarovanca tožene stranke, ki je bil tudi obsojen zaradi kaznivega dejanja, katerega pregon zastara, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, v petih letih. Res pa je, da v kazenskem postopku, kljub temu, da se je v pravdnem postopku ugotovila huda telesna poškodba, tožnica ni imela statusa oškodovanke. Po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tem delu ni pravilno uporabilo določbe 377. čl. ZOR. Ta določba ureja položaj, ko je ob predhodnem vprašanju, temelju odškodninske odgovornosti, ugotovljeno v kazenskem postopku. Za civilno sodišče pomeni, da je vezano na obseg kazenske sodbe in da lahko samo ugotavlja, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem le izjemoma, kadar kazensko sodišče o tem ni moglo odločati (npr. ker je storilec umrl ali duševno zbolel med kazenskim postopkom) in je potrebna ta odločitev zaradi pravilne uporabe materialnega prava.