TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnica z neobrazloženimi trditvami, da je pričakovala kapitalski dobiček, da je bila to dobra motivacija za odkup delnic, da je nakup delnic opravila na podlagi člankov v medijih, da je toženka napačno ocenila njeno finančno nezmožnost, da tveganje ni bilo veliko in da ni imela namena plačati celotne kupnine, ne more uspeti. Tožnica s takim pavšalnim navajanjem ne more izpodbiti obrazloženih ugotovitev toženke, podkrepljenih z listinami in drugimi, prej navedenimi javno dostopnimi podatki, ter vzbuditi objektivnega dvoma v ugotovitve toženke, ki temeljijo na javno objavljenih podatkih.

Toženka ugotovitve o tem, da je tožnica vse od pridobitve 7.383 delnic oznake ABCR njihova imetnica v svojim imenu, a za račun A., kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni oprla zgolj na okoliščino enakih kupoprodajnih pogodb, sklenjenih med A. in ostalimi delničarji, temveč je navedeno utemeljila tudi na podlagi drugih okoliščin, in sicer: čas začetka pridobivanja delnic oznake ABCR, cene, po kateri je tožnica pridobivala delnice, velikost pridobljenega deleža od A., prenos delnic na tožnico brez zavarovanj ob plačilu zgolj 5 % kupnine, zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez zavarovanja, nezmožnost financiranja preostale kupnine za delnice. Vsebina kupoprodajnih pogodb (kot npr. pogodbene določbe, po katerih je bil prenos delnic oznake ABCR na tožnico opravljen še pred kakršnimkoli plačilom, prvo plačilo pa je bilo dogovorjeno v višini le 5 % kupnine v dveh mesecih po sklenitvi pogodbe ter zamik plačila 95 % kupnine za leto dni brez ustreznega zavarovanja ipd.) in njihova vsebinska enakost je bila namreč le ena od okoliščin, ki skupaj z ostalimi prej navedenimi okoliščinami še dodatno utemeljuje odločitev, da ima tožnica sporne delnice za račun A.