TFL Vsebine / Revija Javna uprava

Regulacija v času (post) neoliberalne države daje velik poudarek na ekonomski učinkovitosti. Svetovna gospodarska kriza je pokazala, da je bolj kot regulacija, zatajila njena implementacija. Neoliberalne trditve o neučinkovitosti javnega sektorja izhajajo iz bipolarnega razmišljanja, ki je v kompleksni okolici pomanjkljivo. Intervencionizem države deluje večkrat kot katalizator sprememb; ker so področja vse kompleksnejša, je potrebno upoštevati bistvena dejstva in okoliščine, katere analiza učinkov predpisov per se ne more dati. Regulacija je le sredstvo za dosego ciljev, medtem ko so cilji so izven nje, sicer bi lahko uporabili zgolj šablone in izmerili, kar nam je izmeriti dano. Prispevek poudarja vrednostno komponento, ki mora biti prisotna pri vsaki regulaciji, sicer noben kazalnik pri oblikovanju ne bo učinkovit.