TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 39/97 z dne 14. 5. 1998 v zvezi z s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 542/96 z dne 10. 7. 1996 in sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. P 366/92 z dne 6. 3. 1996 se ne sprejme.

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč, zato tudi ne more presojati pravilnosti zaključka sodišča, da gre za že razsojeno stvar, ker naj bi bil pritožnikov tožbeni zahtevek identičen njegovemu zahtevku iz pravde, v kateri je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ustavni pritožnik ni lastnik sporne parcele. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik s pravnimi sredstvi zoper izpodbijane sklepe ni uspel, še ne pomeni kršitve temeljnih pravic in svoboščin.