na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cpg 126/2013, enako tudi VSL sodba ... - javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov - p...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
14.2.2013
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 126/2013, enako tudi VSL sodba I Cpg 149/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0070295
SENAT, SODNIK
Magda Teppey (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), dr. Marko Brus
INSTITUT VSRS
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov - predpravdni stroški – civilna kazen – višina zahtevkov iz neupravičene obogatitve
PODROČJE VSRS
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani II.b., III.b., IV. in V. točki izreka potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
JEDRO
Skupni sporazum ima poseben pravni pomen, ki ga približuje kolektivni pogodbi delovnega prava in pa podzakonskem aktu. Pogodbene stranke skupnega sporazuma so v svojem oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira.
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Skupni sporazum posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Skupni sporazum posredno določi tudi odmeno za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.