TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Glede na zakonske določbe pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, in o katerem se odloča v upravnem postopku. V primeru izpodbijane odločbe gre torej za upravno odločbo, ki se izda po prostem preudarku v upravnem postopku, v katerem se odloča o privilegiju obsojenca in ne o kazenskih obtožbah zoper njega. Tožnik se zato v pogledu procesnih garancij ne more uspešno sklicevati na določbe zakona (ZKP) in Ustave, ki se nanašajo na položaj obdolženca v kazenskem postopku.

Okoliščine, ki se upoštevajo pri odločanju o pogojnem odpustu, so v 88. členu KZ-1 navedene primeroma, zato tudi predkazenski postopek kot okoliščina, ki lahko prispeva k odločitvi, ni izključen. Kot relevantna okoliščina tudi ni izključen po določbah ZUP, po katerih se lahko pri odločanju upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki so primerne za posamezno vrsto odločitve in med katere v konkretnem primeru, ko se ugotavlja verjetnost ponavljanja kaznivih dejanj, nedvomno sodi tudi (utemeljen) sum storitve kaznivega dejanja, kakršnega izkazuje zahtevana kazenska preiskava pred pristojnim sodiščem.