TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni, tako da se ob ugoditvi pritožbi tožene stranke sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Tožnici Š. N. iz B., se prizna pravica do odkupa 2,5 sobnega stanovanja št. 6 na I. nadstropju stanovanjskega bloka v B., velikosti 67,83 m2.

2. Tožena stranka R.S. kot lastnik stanovanja iz tč. 1 je dolžna s tožnico Š. N. skleniti prodajno pogodbo s 60% popustom in po vrednosti točke na dan sklenitve pogodbe, s tem, da je tožnica dolžna kupnino plačati v roku 60 dni, po sklenitvi popolne in perfektne prodajne pogodbe, sicer se šteje, da pogodba ni povzročila pravnih učinkov, v 15-ih dneh, ker bo v nasprotnem primeru to pogodbo nadomestila ta sodba.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva razsodbe dalje, do plačila, v 15-ih dneh, pod izvršbo." ,

z a v r n e.

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki 344.787,00 SIT pravdnih stroškov v 15 dneh.

Zakonske določbe o privatizaciji se uporabljajo le za zasedena stanovanja, pa naj jih uporabljajo za prebivanje (nekdanji) imetnik stanovanjske pravice ali njegovi družinski člani. Drugačno razumevanje obravnavanega problema bi pomenilo zlorabo pravice do odkupa stanovanja, ki je pridržana le določenim osebam, ki so v določenem razmerju do stanovanja. Vsaka pravica ima namreč svoj namen, cilj in svojo družbeno, socialno funkcijo. Takšen namen in takšna funkcija sta "nad" pravico samo. Zato se je uveljavilo splošno sprejeto načelo civilnega (in ne samo tega) prava o prepovedi zlorabe pravic, ki jih sicer priznava ali ustanavlja zakon (na primer na obligacijskem področju - prvi odstavek 13. člena zakona o obligacijskih razmerjih, na stvarnopravnem - drugi odstavek 4. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na civilnopravnem - 9. člen in tretji odstavek 3. člena ZPP).

Ni se mogoče strinjati z revizijskim stališčem, da je potrebno šteti pri privatizaciji tako imenovanih vojaških stanovanj, za kar gre v tej zadevi, kot prelomni trenutek uveljavitev uredbe, se pravi 8.1.1993. Ta uredba namreč ureja le izvedbo privatizacije (1. člen uredbe). Spričo pravne narave takšnega splošnega akta kot je uredba, same privatizacije tako ali tako ne bi mogla urejati. Privatizacijo ureja in s tem tudi pravico do odkupa stanovanja SZ (prvi odstavek 2. člena uredbe) in je tako potrebno uporabiti v takšnih primerih, kot je obravnavani, SZ. Uredba je le premaknila začetek teka rokov na datum njene uveljavitve in določila organe, ki izpeljejo privatizacijo, določila, da so sredstva, pridobljena s prodajo stanovanj, prihodek državnega proračuna, in kdo je zavezanec v denacionalizacijskem postopku za takšna stanovanja.