TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Ker ZPNačrt izrecno ne dopušča, da bi se stranki lahko dogovorili glede zapadlosti odmere oziroma obveznosti plačila komunalnega prispevka, bi tožena stranka, pri odmeri komunalnega prispevka, odločitve ne smela opreti na vsebino pogodbe z dne 3. 5. 2006, četudi bi pri strankah dejansko obstajal namen, da se bo tožeči stranki komunalni prispevek odmeril šele po tem, ko bo komunalna infrastruktura na tem območju v celoti že zgrajena. Drugačna razlaga bi namreč pomenila neenako obravnavanje investitorjev – tistih, ki so s toženo stranko sklenili tovrstno pogodbo in ostalih, čeprav se jim komunalni prispevek odmerja v istem času in za isto komunalno opremo, saj za različno obravnavo v zakonu ni podlage.

Tožeča stranka v tožbi priznava, da med strankama ni bila sklenjena pogodba o komunalnem opremljanju oziroma ne zatrjuje, da bi bila med njima sklenjena kakršnakoli pogodba v smislu 78. člena ZPNačrt, zato je tožena stranka ravnala prav, ko preteklih vlaganj tožeče stranke pri odmeri komunalnega prispevka ni upoštevala.

Pavšalna navedba tožeče stranke, da je vložila „premalo popolno“ pritožbo iz razloga, ker je računala, da bo drugostopni organ njeni pritožbi ugodil in zadevo vrnil v odločanje organu prve stopnje, v ponovljenem postopku pa bi se razčistile vse okoliščine, ne more biti upravičen razlog v smislu 52. člena ZUS-1.