TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne v delu, v katerem tožeča stranka izpodbija 44. člen Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 71/08).

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Podlaga za podelitev enovite koncesije je v 997. členu PZ, ki v 1. odstavku določa, da prvo koncesijsko pogodbo o upravljanju, vodenju, razvoju in rednem vzdrževanju pristaniške infrastrukture v koprskem tovornem pristanišču sklene Republika Slovenija z osebo zasebnega prava, ki opravlja te dejavnosti na dan uveljavitve tega zakona. Sporno pa ni, da je na dan uveljavitve PZ te dejavnosti opravljala Luka Koper d. d.. Iz te določbe po presoji sodišča izhaja, da je bil namen zakonodajalca, upravljanje vse pristaniške dejavnosti, tako glavne kot tudi spremljajočih, vključno z vleko ladij, pomorsko pilotažo in privezovanjem ladij, podeliti enemu koncesionarju in to Luki Koper d. d.. Tožeča stranka zmotno meni, da za podelitev opravljanja naštetih spremljajočih dejavnostih, ki so zanjo sporne, tožena stranka ni imela podlage v določbah PZ. PZ v 41. členu namreč določa, da je tožena stranka kot upravljalec pristanišča med drugim odgovorna tudi za zagotavljanje dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje pristanišča, za katerega je pristanišče namenjeno, pri čemer sta izrecno našteti tudi pilotaža in vleka plovil, sodišče pa ne dvomi, da med te dejavnosti spada tudi privezovanje ladij (dejavnosti so v 41. členu PZ naštete primeroma).